Slovenci na potrebujemo tujcev, da bi izkrivljali in potvarjali našo kulturno zgodovino, imamo dovolj svojih “strokovnjakov”. Pravijo, da, kdor dela, greši in tudi najboljši delajo napake. Poglejmo ovitek prvega dne in znamko “Ljudska noša iz tržaške okolice”, izdano pri Pošti Slovenije 31. januarja 2014. Dr. Bojan Knific se je podpisal pod opis znamke, a bolje, da se ne bi, saj so podatki, ki jih je navedel delno napačni. To se ponavadi zgodi, če ne preverjaš virov.
Namreč v opisu znamke piše, da so za oblikovanje znamke uporabili dve črno beli litografiji, objavljeni v publikaciji “Čarobna nit : ljudska noša Slovencev od Trsta do Kanalske doline”, avtorjev folklorna skupina Stu ledi iz leta 2002. Dr. Knific je napisal, da je avtor črno belih litografij A. De Castro, kar seveda ne drži. Avtor leve risbe z dekletom v praznični noši, je Carl Goebel der Jüngere (1824–1899) in ta njegov barvni akvarel iz leta 1853, z naslovom “Gospa iz Kontovela”, smo tukaj že objavili. Tiskarna Linassi iz Trsta si je “sposodila” njegov akvarel in ga skupaj z desno sliko Slovenca v praznični noši, objavila leta 1860, ne da bi navedla avtorja “gospe iz Kontovela”. Celo več preimenovala je “gospo iz Kontovela” mlekarico iz Kontovela v “Mandriana” (kmetica iz okolice Trsta).
In to še ni vse. Oblikovalec znamke, je, kot je napisal Dr. Bojan Knific, uporabil črno belo reprodukcijo iz publikacije “Čarobna nit” iz leta 2002, čeprav je tiskarna Linassi v Trstu natisnila barvno litografijo leta 1860, na prvi sliki. V opisu znamke je napisano: “barvna interpretacija in predelava je delo Davida Fartka”. Oblikovalec je vzel mlekarico iz Kontovela narisano na akvarelu iz leta 1853, seveda črno belo natisnjeno leta 2002, brez navedbe avtorja in Slovenca v prazničnem oblačilu z desne slike (1. slika) in iz obeh sestavil novo. Ker ni imel na razpolago izvirnih barvnih litografij, a skoraj zagotovo ni vedel, da obstajajo, je črno belo sliko, sestavljeno iz dveh omenjenih, pobarval in naredil napako, ki je žal šla v tisk skupaj z znamko. Kot lahko vidimo na izvirnem akvarelu in na izvirni barvni litografiji tiskarne Linassi, ima mlekarica kovinsko posodo za mleko, a David Fratek, je posodo pobarval v barvi blaga njene jakete (suknjiča), da izgleda, kot del obleke in ne kot posoda za mleko. Pri majhni znamki nihče niti ne opazi, da ima mlekarica posodo za mleko. Sumim, da je ni pobarval ročno, temveč je uporabil AI. Namreč, da je posoda, kot podaljšek oblačila, je tipična napaka, ki jo je naredila umetna inteligenca pri obdelavi in barvanju črno bele slike.
Napake na znamkah, so sicer zelo iskane med filatelisti in povečajo vrednost znamke pri zbiralcih, ne koristi pa promociji naše kulturne dediščine, kvečjemu jo siromaši in sramoti tiste naše vrhunske oblikovalce, ki jih ni malo. David Fartek, zagotovo ne sodi med vrhunske, kvečjemu nasprotno.