Mihec in Jakec, dva simbola tisočletne slovenske prisotnosti v mestu.

Tam na glavnem mestnem trgu, (trg enotnosti/piazza Unita), na vrhu občinske palače zgrajene leta 1873, stojita dva bronasta možakarja in bijeta uro. Ljudje jih že stoletja tako imenujejo – Mikeze e Jakeze ( tudi Michez e Jachez) v tržaščini. Stoletja pa zato ker sta podobna možakarja tolkla ure že od leta 1517 na bližnjem stolpu ob vhodu v mandrač. Stolp so obnavljali leta 1747 in avtomat takrat sneli, podrli pa so stolp leta 1831, a spomin nanju ni zamrl, tako da so leta 1875 v Vidmu (Udine) ulili nov avtomat in ga montirali na novo stavbo.

O izvoru obeh imen je več legend. Ena pravi da sta to bila dva prijatelja, ki sta en dan zaman čakala svoji ženi da jima prineseta kosilo v mandrač, kjer sta delala. Zato sta skočila do bližnjega zvona in začela zvoniti v upanju da bosta klepetavi ženi pohiteli.

Drugi, bolj italijanska verzija pravi, da sta živela konec srednjega veka dva tržaška sodnika po imenu Michez in Giacomo (Jakob, Jakec), mogoče zaslužna za prvo uro z avtomatom?

Leta 1972 so kipa obnovili in sedaj sta razstavljena v gradu Sv. Justa nad mestom, njihove kopije pa postavili nazaj na občinsko palačo.

trts 1895
Trg enotnosti, takrat Veliki trg, z Mikcem in Jakcem na občinski palači

Vsekakor imeni ponazarjata, da so bili časi, predvsem pred prihodom “renjikolov” (prebivalcev kraljevine italije), mnogo manj turbolentni in v mestu je vladalo sožitje, katerega si danes težko predstavljamo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja