Upam si trditi, da je to črno leto za Slovence v tržaški pokrajini. Takrat je mesto imelo med 3000 in 5000 prebivalcev, za primerjavo je Koper imel takrat 4.500 prebivalcev, s tem da jim ima sedaj Trst desetkrat več kot Koper. Tistega leta je namreč cesar Karel VI. proglasil mesto za svobodno pristanišče in od takrat je prebivalstvo bliskovito naraščalo. Niso se priseljevali samo Slovenci iz okolice ampak predvsem Italijani in Furlani. To je spremenilo narodnostno strukturo mesta in Slovenci so postali manjšina. Treba je namreč samo prebrati zapis grofa Hamiltona, katerega je poslal cesarici Mariji Terezi v času svojega glavarstva v Trstu med leti 1750 in 1764.
“Prebivalstvo uporablja tri jezike: tržaščino, italijanščino in slovenščino. Mnogo Slovencev živi v mestu in vsa okolica govori slovensko. Italijani pa sploh ne razumejo tržaščine…”
Iz tega je razvidno da tržaščina ni bila italijanski dialekt, ampak mešanica slovenskih, furlanskih in staroselskih prebivalcev mesta. Sicer pa še danes v tem narečju naletimo na ogromno besed slovenskega izvora, ki pa ga na žalost izpodriva istrsko/beneško narečje, kot rezultat povojnih selitev.
Na risbi (1. slika) iz leta 1718 vidimo samo tisto kar danes imenujemo stari del mesta, celo Terezijanska četrt še ni obstajala, saj so še vidne na tisti lokaciji takratne soline.
