Sicer je taka trditev stvar okusa in okoliščin in ravno okoliščine so bile take da je do takih trditev prihajalo. Trgovina nasproti nekdanjega “Slavčka” in ob nekdaj zelo prometnem avtobusnem postajališču je bila priljubljena ne samo lokalnim prebivalcem ampak predvsem “vozačem”, ki so na brzino, med čakanjem na avtobus, najbrž že malo lačni, po končanem delu ali pouku skočili na en sendvič, predvsem z mortadelo.
Trgovina je delovala že pod Italijo, ko jo je vodil neki Bonin in je bila klasična prodajalna tistih časov, kjer si dobil poleg prehrane vse, od igle do pluga. Po vojni je bila pa to zelo obiskana prehranska trgovina Jestvina, seveda tudi s sendviči. Kot lahko vidimo na sliki iz sedanjega časa je sedaj izredno lepo restavriran stanovanjski objekt.
Poleg nekdanje in današnje slike objekta imamo tudi delček računa, obrazec natisnjen za časa Italije, a varčno uporabljen/izpolnjen po vojni v slovenščini, ne kot dandanes, ko romajo celi paketi raznih neuporabljenih obrazcev v smeti zaradi birokratskih sprememb, ki so mnogokrat same sebi namen.
