Ohranjanje in širjenje naše zgodovine, tudi športa in telesne vzgoje, postaja nujno, ker vodstvo občine Koper, ki smo ga na volitvah izbrali občani, da upravlja občino v našem imenu, vse bolj simpatizira z ideologijo sovraštva – fašizmom, kar je na žalost zadnja leta trend v Evropi in tudi pri nas. Prenovljeno nekdanje skladišče soli pri Izolskih vratih, so poimenovali po športnem, oziroma veslaškem klubu “Libertas”, ki so ga ustanovili italijanski iredentisti. Po 1. Svetovni vojni, je društvo Libertas bilo izključno v domeni fašistične mladine, ki je gojila ideologijo sovraštva do vseh, ki niso bili Italijani. Slovenska mladina na Koprskem ni imela vstopa v italijanska športna društva in organizacije. Zato je po drugi svetovni vojni bilo potrebno vse v zvezi s športom zastaviti iz nule.
Začetki športa in telesne vzgoje v Slovenski Istri imajo nekaj stoletne korenine v sosednjem Trstu, kjer v preteklosti, do 1. Svetovne vojne niso bili nikoli Italijani na oblasti, temveč Avstrijci. V istrskih obalnih mestih, ki so več stoletij bila po benečansko oblastjo, se je ukoreninila ideologija sovraštva do vseh ne Italijanov. Najprej z italijanskim iredentizmom, ta se je prelevil v fašizem, ki je iz športov fašistične mladine izločil Slovence. Zato v Kopru in drugih obalnih mestih, ni bilo lahko šport in telesno vzgojo postaviti na noge iz temeljev, a je Slovenskim fizkulturnikom, oziroma športnim navdušencem, to vseeno uspelo. Začetki so bili težki, vendar so športna društva nastajal, tudi v obalnih mestih, ker je Trst bil tedaj še nekako naš, čeprav ne za dolgo. V Trstu je bila tradicija športnega udejstvovanja Slovencev še živa in se je širila tudi v mesta in vasi v Slovenski Istri. Že leta 1945 so slovenska druženja začela z množičnimi telovadnimi nastopi, ki so bili vsako leto za praznik 1. maja, od leta 1946 do leta 1952. Kot lahko vidimo na eni od priloženih fotografij, je bil še leta 1949 nastop slovenskih telovadcev in telovadk, na stadionu pri Svetem Ivanu v Trstu.
V Trstu so telovadno društvo Sokol ustanovili že leta 1869, a ga je oblast priznala šele leta 1882. Ko so zgradili Narodni dom v Trstu leta 1904, se je skoraj vso vodstvo športnih dejavnosti preselilo v to stavbo, a so jo žal fašisti, med ploskanjem velike množice simpatizerjev tržaškega fašizma na trgu, pred stavbo, zažgali, da je pogorel in bil je izbrisan sedež slovenstva v Trstu.
Ker je Trst ostal na italijanski strani, so mnogi slovenski športniki emigrirali na Jugoslovansko stran meje, v republiko Slovenijo, kjer so nadaljevali športno tradicijo, kot vaditelji, trenerji in organizatorji raznih športnih panog. Na Koprskem je nastal center za orodno telovadbo in leta 1948 smo že imeli državno prvakinjo Jugoslavije Vido Gerbec. Vida Gerbec je doštudirala in postala Zdravnica fiziatrinja, ki je delala v Bolnišnici Valdoltra in živela v Ankaranu. V Kopru je s pomočjo navdušencev nastal Jadralni in veslaški klub. Oba odprta tako za Slovence, kot Italijane, kar je bilo pred vojno, v veslaškem klubu Libertas in jadralnem klubu fašistične mladine, nepredstavljivo. Kot lahko vidimo na priloženih slikah, je v Izoli deloval nogometni klub Arrigoni, a tudi dijaki Pomorske šole so se pridružili množičnim telovadnim nastopom ob 1. maju, na stadionih v Kopru in drugje. Na eni izmed slik vidimo telovadce na nastopu leta 1952, kjer je na sliki tudi Marjan Žerjal, ki je kasneje napisal knjigo o ponovnem nastanku slovenskega šolstva v Istri in bil promotor, organizator, ter učitelj mnogih slovenskih telovadcev in telovadk. Tudi v sosednji Izoli in Piranu se je šport hitro širil med prebivalstvom. V Izoli je bil nogometni klub Arrigoni na visoki ravni in rivalstvo s koprskim nogometom je bilo pomembno, zato se je na “derbijih”, ko sta se kluba udarila za točke prvenstva veliko navijačev in gledalcev.
A ti težki časi so že za nami in smo jih skoraj pozabili. Danes se je skrb za telesno kondicijo prijela, saj na sprehajalnih poteh vidimo veliko tekačev in sprehajalcev. Na kolesarskih poteh pa množice kolesarjev, tudi cele družine skupaj z otroci. Relativno visok standard to omogoča, kar je bilo še pred 2. svetovno vojno, za slovensko prebivalstvo nepredstavljivo, ker so bili prisiljeni delati cele dneve za preživetje. Tistim, redkim, ki bi so športno udejstvovanje lahko privoščili, je italijanski militantni fašizem to onemogočil. Dandanes imamo na Koprskem in v ostalem delu Slovenske Istre športnike in športnice, ki so v samem svetovnem vrhu in domov prinašajo medalje iz evropskih, svetovnih prvenstev in z Olimpijskih iger. Verjetno premalo cenimo prostor in čas v katerem živimo, ker v primerjavi s težkimi časi pred in po vojni, je napredek in boljše življenje očitno.
Foto album
