Pred 103 leti so Koprčani tudi nosili maske, ni bilo cepiva in ljudje se niso kaj dosti razburjali nad tem da jih morajo nositi. V tistih mesecih ob koncu vojne je vladala v mestu, kakor tudi v drugih mestih veliko pomanjkanje vsega. Meso, olje, sladkor, pa še kaj so bili deljeni na podlagi živilskih nakaznic. Mlekarice so za mleko zahtevale plačilo s temi nakaznicami, saj je tudi po vaseh vladalo pomanjkanje. Občinske oblasti so zapovedale vzgajanje zelenjave po parkih in priporočale deteljo namesto špinače. Ribičem pa je bilo zaradi vojne prepovedano loviti izven obalnega področja.
V tem splošnem pomanjkanju se je oktobra 1918 pojavila še španska gripa ki je v dveh mesecih pobrala večino od cca 170 žrtev, kolikor jih je bolezen zahtevala da spomladi naslednjega leta. Umirali so v veliki večini otroci in tam do 40. leta, največji delež žrtev pa je bil med kmečkim življem. Skupno je bila umrljivost 2%. Časopisi, kot danes, tudi tedaj, so prinašali “grozljive” podatke in “strašne” ilustracije.
Pojavljali so se oglasi ki so ponujali čudežna zdravila, nekdo – sicer v tujini – je celo ponujal patriotski česen in ga veselo prodajal na vreče. Koprčani so takrat imeli resnejše delo kot pohajat po mestu in fotografirat tako da fotografij iz tistega časa, vezanih na gripo, pač ni.