Pietro Kandler je februarja 1851 v tedniku L’Istria zapisal, da so se slovenske občine v severni Istri iz prejšnjih stoletij ohranile do njega dni. Povedal je, da o tej temi v preteklosti ni nihče pisal, ker je bilo verjetno piscem škoda peresa za tako pritlehno temo. Sicer tudi naši zgodovinarji in pisci, ki raziskujejo Kandlerjeve in druge zapiske ne pišejo o slovenskih občinah v preteklih stoletjih.
Zgodovinarji pišejo o temu, kako so razni oblastniki v prejšnjih stoletjih podarjali ozemlje skupaj z vasmi mnogim “plemičem”, a nič o temu, da so prav v teh vaseh obstajale slovenske občine z izvoljenimi župani, torej nekakšna vzporedna oblast. Naši predniki so se organizirali sami in to ne glede na to kdo je bil takrat na oblasti.
V ohranjenih zapisih Beneško Italijanskih zgodovinarjev in kronistov moramo znati brati med vrsticami, saj so vsi Slovence zaničevali, imeli so jih za ljudstvo brez kulture, rojene za hlapce. Marsikaj o naših prednikih so namerno zamolčali, ali napisali v negativnem smislu. Danes trdijo, da so Slovence zaničevali in nasilno poitalijančevali le okoli 20 let v času fašizma, kar seveda ne drži in ohranjeni dokumenti iz preteklih stoletij to potrjujejo.
Kandler piše, da slovenske občine (župe) sicer imajo izvoljene župane, a to niso italske občine, niso francoske ali občine civiliziranega sveta, temveč so podložniške občine, občine podložnikov. Trdi, da so “prave” občine v Istri bile izključno italijanske. Na tem mestu moramo žal zapisati, da celo vsi naši novinarji in drugi pisci trdijo, da Slovenci nimamo demokratične tradicije in da se jo, odkar obstaja država Slovenija, učimo od drugih “kulturnih” narodov. Pravzaprav zaradi svojega nepoznavanja zgodovine zavajajo mlade generacije. Namreč v Benečansko Italskih občinah pri nas, v zadnjih stoletjih. niso volili župane, temveč so bili vsi člani občinske oblasti lahko le iz plemiških družin. Medtem ko so bili Župani v slovenskih občinah, oziroma Župah izvoljeni, kar pomeni, da bi kulturne Italijane lahko nekulturni Slovenci učili demokracije.
Nadalje piše, da so slovenske občine imele župana (supanno) in 12 izvoljenih sodnikov. Ti slednji so imeli le pravico svetovati in ob sodbah sta sodila le 2 sodnika. Po Kandlerju župan in sodniki niso imeli pooblastil za sojenje za hujše prestopke, za takšne kjer je tekla kri, ali so nastale poškodbe. Za hujše prestopke je bil pooblaščen podesta v mestu Koper, tudi, če so občine spadale pod vasi, ki so bile v lasti in pod oblastjo lokalnega barona. Pravi tudi, da je bilo v zaledju Kopra več vasi organiziranih v občine, kot v zaledju Trsta.
Niso imeli občinske stavbe, ali Lože, kot je bila navada pri Benečanih, temveč so se sestajali pod drevesom Lipe ali Koprivovca (Loden – Celtis Australis), ki je bolj značilen za Istro.