Zadnjič se je ob objavi Stankota razvila debata o tem do kod je segalo morje in kje je potekal skalni rob, pa sem se spomnil da imam skico znanega Luigi Strade, tistega ki je narisal Franciscejski načrt Kopra leta 1819. Na njem je razvidno da cel otok leži na apnenčasti plošči, pokriti s kasnejšimi flišnimi nanosi. Kdor je kaj hodil po naši okolici ve, da je na mnogih krajih viden ta sloj apnenca debel od pol metra pa do par metrov, večinoma pokrit s flišem ter viden samo po erodiranih brežinah v obliki skal, razen v Izoli kjer je erozija sprala fliš in je ponekod viden tudi na ravnem terenu. Tudi “bele skale” med Izolo in Strunjanom so istega izvora. Erozija fliša ob stiku z morjem je od enega pa do 5 centimetrov letno, medtem ko je erozija apnenca več 10 krat počasnejša. Morje erodira fliš in tako spodjeda apnene sklade, ki padejo v morje. Če koprska “plošča” ne bi obstajala, bi morje že zdavnaj počistilo vse do semedelskega hriba.
V zadnjih 500.000 letih je zaradi zaporedja ledenih dob morje tu pri nas nihalo od minus 120 do plus 160 metrov, kar pomeni da je imelo dovolj časa za spremembo te naše obale. Morje je dolgo časa “grizlo” ta ovalen skalni rob, vendar je imelo nasprotnika v reki Rižani ki je nenehno prinašala mulj ki je sčasoma prispeval k tisti ravnici pod skalnim robom, katero so konec srednjega veka že začeli naseljevati naši Kuoprci, saj je bilo zgoraj med prvotnim obzidjem, ki je potekalo po robu tega apnenca, že vse naseljeno. Seveda je k zasipavanju tiste ravnine prispeval nekaj tudi človek, a minimalno, saj ni bilo velike mehanizacije, smeti pa so bile večinoma organskega izvora z nekaj razbitih keramičnih loncev.
Sam mulj je zelo drobna zadeva a če vemo da je od beneške okupacije do leta 1700, torej v 400 letih, morje, ki je na južni strani oblivalo otok, bilo plovno tudi za velike galeje, postalo slano močvirje, kjer so lahko zgradili soline, si lahko mislimo kaj vse je lahko ta mulj zasul v recimo zadnjih 5000 letih, ko se je morje dvignilo za vsega 25 cm, obala pa pogreznila za 2 do 3 m. Prišli bi do številke 20 in več metrov, a morska erozija se je neprestano trudila in mulj pridno odnašala po celem zalivu. Za primer lahko dam poglabljanje vhoda v Luko, kjer so bagri tako mešali dno da je mulj odnašalo ne samo po zalivu ampak tudi mimo Debelega rtiča in zasulo zalivček pred Lazaretom, kjer sedaj rastejo halofitne trave, pred 50 leti pa smo tam lovili sipe s fošino (harpuno).