O izvoru imena Koper sva s Stankom že pisala, pač vsakič ko sva naletela na novo pričevanje kakšnega zgodovinarja. Pravzaprav je bila moja prva objava na naših straneh ravno o tej temi, katera se mi je zdela zelo pomembna za ta prostor in čas v katerem živimo. Slovenci namreč nismo tukaj od leta 1945 ampak smo tu že preko 1200 let, čeprav večinoma zamolčani in odrinjeni na rob.
Prva naselbina naj bi nastala na našem otoku ali nekje v bližini poimenovana AEGIDA – latinizirano grško imenovanje za kozji ščit – mogoče zaradi koz pasočih po otoku in same oblike otoka. Po prihodu Rimljanov v prvem stoletju, so tu ustanovili na zahodnem delu otoka svojo ograjeno kolonijo, vzhodni del otoka pa prepustili ne rimljanskemu prebivalstvu. Naselje je dobilo novo ime CAPRAE, tudi CAPRAS ali CAPRIS. Predniki Slovencev, ki so začeli prihajati v 7. stoletju so naleteli na ta Capras in od tu do spremembe v KOPR/KUOPR ni bilo treba dosti, mogoče dve generaciji. To lahko opazimo tudi dandanes ko se izgovorjava nekega ledinskega imena že v eni generaciji spremeni.
Mesto je v 9. stoletju dobilo ime Justinopolis – po bizantinskem cesarju in šele v 13. stoletju so Oglejski patriarhi, ki so takrat vladali v mestu kraj poimenovali Caput Histriae – Vodja/vrh Istre. To pa zato ker jim je bila Pula, ki se je takrat imenovala Caput Histriae, predaleč na jugu in so sedež province skupaj z imenom preselili v Kuopr. Takrat so bili tu v uporabi trije jeziki – nemščina, furlanščina in slovenščina. Že konec 13. stoletja pa so mesto napadli Benečani in ga okupirali za 500 let, času ko ni bilo prostora ne za nemščino, ne furlanščino in niti slovenščino. In takrat je tudi šele nastalo ime CAPODISTRIA.
Kuopr seveda ni nikdar bilo formalizirano kot ime mesta, a se je med slovenskim prebivalstvom ohranilo do današnjih dni. Slovenci so se namreč stalno priseljevali v mesto in tudi bili večinoma asimilirani. Bila so tudi obdobja ko so tvorili večino, a to je bila tiha nepismena večina sestavljena iz ribičev in kmetov.
O tako imenovanem slovanskem imenu mesta pričajo zapisi tržaškega zgodovinarja Kandlerja, izolskega geografa Pietra Coppa, koprskega zgodovinarja Gedeona Posterla in še koga. Kljub zapisom italijanskih in avstrijskih zgodovinarjev, naša stroka o tem molči, češ da ni materialnih dokazov ( najbrž čakajo na izkop kakšne stare table pred mestnim obzidjem).
Hudič je če si 500 let beneški pa 100 let dunajski in sedaj bruselski “konjušar”
Na slikah vidimo kako je mesto izgledalo leta 1589 in dva izreza iz zgodovinske literature 18 in 19. stoletja.