Nihče ne ve, oziroma ni znano katerega leta je bilo mesto Koper prvič povezano s cesto. Zagotovo je cesta iz Škocjana v Koper že obstajala pred letom 1269, oziroma več let pred tem. Na epigrafu, ki ga je dal zapisati koprski kapitan Mario Morossini, je cesta iz Škocjana v Koper že omenjena. Preden so naredili nasip in pravo cesto, so okoliški kmetje in meščani, v močvirje in plitvo morsko dno, na traso bodoče ceste zlagali veje dreves, dračje in druge materiale, da so lahko peš in z tovorno živino lahko s kopnega prišli v mesto na otoku in z njega. To je bila edina pot na otok, ki je obstajala vsaj 200 let preden so zgradili pravo cesto na nasipu. Po takšni začasni, improvizirani poti so v mesto lahko šli le ob oseki, ob plimi, pa je bilo mogoče s kopnega na otok pluti le z ladjami.

ceta koper Škocjan
Restavrirana zbledela slika s pomočjo UI. N sliko sem dodal vrata Mude in del ohranjenega obzidja, ker na izvirni sliki vrata niso vidna. Zakriva jih namreč stavba pred vrati Mude, ki je vidna v levem vogalu 4. slike. Zato, da me ne bo kdo spraševal kje so vrata Mude, sem stavbo pred vrati “porušil” zbrisal in vstavil vrata Mude z delom ohranjenega obzidja.

Naslednji ohranjen zapis, ki omenja cesto iz Škocjana (Canzano) v mesto je iz leta 1278. Benečanska republika je naročila študijo o najprimernejšem mestu za gradnjo trdnjave (Levjega gradu). Študija je bila zaupana Tommasu Gritti e Pietru Gradenigo in zapis njunih ugotovitev se je ohranil. Ugotovila sta, da so približno na sredini poti me Škocjanom in Koprom, na majhnem otočku, ruševine, oziroma ostanki manjše trdnjave in to mesto priporočala za gradnjo Levjega gradu.

most
Cesta iz Škocjana proti Kopru je bila speljana samo do plovnega kanala z morsko vodo pred vrati Mude. Na sliki vidimo most ki je preko kanala povezoval cesto z mestnimi vrati. Razglednica restavrirana in obarvana s pomočjo UI.

V kakšnem stanju je bila cesta v tistih časih, je zapisal Pier Paolo Vergerio starejši: … “est unus angustus per terram transitus, foetides sunt paludes limo terrae acquae salsae commisto, quae ex continuo iterantium motu tetrum odorem exhalunt, tametsi strata lapidibus est via, sed non satis diligenter, aut artificiose communita”… Iz mesta proti kopnem vodi zelo ozek prehod, obkrožen s trohnečim blatnim močvirjem, pomešanim s slano vodo, od kjer prihajajo neprijetne vonjave, za vse tiste množice mimoidočih na cesti. Cesta je zelo ozka in tlakovana s kamnitimi ploščami, a bolj površno, z veliko neravninami. Ker je bila cesta preozka, so, kasneje, razširili nasip in cesto na njem, a ni bila več tlakovana, temveč posuta s steptano zemljo pomešano z gramozom.

Po izgradnji Levjega gradu, so uporabniki ceste iz Škocjana v Koper, morali, vsaj na začetku, prečkati 3 mostove. Namreč Levji grad in cesto sta povezovala, vhodni in izhodni most. Cesta je bila proti mestu speljana le do plovnega kanala z morsko vodo pred vrati Mude, zato je cesto z vhodom v mesto povezoval most čez kanal.

Ta cesta je bil edini dostop s kopnega do mesta več kot 600 let, dokler niso Avstrijci zgradili Semedelsko cesto med leti 1822 in 1826, a kot pišejo nekateri kronisti, je bila uporabna že leta 1824. Podatek ki ga navaja AI, GPT in Microsoftov Bing, leto 1829, je seveda napačen. Napačen je tudi podatek za leto 1827, kot ga navaja Wikipedija (tako je pisalo 12.10.2025). Včasih smo celo ljubiteljski raziskovalci zgodovine bolj natančni in zaupanja vredni kot Umetna inteligenca in Wikipedija. Čeprav nam je UI (AI) v veliko pomoč ji še ne moremo popolnoma zaupati, saj je še rosno mlada in se še uči od nas ljudi, seveda.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja