Je stal pred kakimi 2000 leti, na mestu sedanje koprske stolnice, tempelj velike matere bogov, boginje Kibele? Boginjo veliko mater so častili že Minojci, ki so bili prva evropska kultura. v Mal Aziji jo častili pod različnimi imeni: Cibeles, Kybela, Cibela. Ko so antični Grki ustanavljali kolonije na obalah Male Azije, današnje Turčije, so boginjo prevzeli in njen kult raznesli po Sredozemlju. Rimljani so jo praktično kopirali od Grkov in postala je velika mati bogov. Njen kult so Rimljani prinesli tudi k nam.
O templju boginje Kibele (1. slika), ki naj bi stal nekoč na mestu sedanje stolnice (cerkev na Titovem trgu), so pisali razni italijanski pisci, čeprav o njem zaenkrat ni nobenih arheoloških dokazov. V članku o izgubljeni rimljanski marmornati plošči (2. slika), ki naj bi bila v mali loži, so pisali v koprskem časopisu “Patria” leta 1885. Stala naj bi v Loži še pred pol stoletja, piše v takratnem časopisu, torej nekaj po letu 1800. Plošča je izvirala iz rimljanske grobnice, saj je bil na njej epitaf. Na marmornati plošči je napisan pokojni “Publicius Syntropus Archigallus”, ostale črke niso bile prepoznavne, ker jih je nekdo v preteklosti zbrisal. A “Archigallus” je bil naziv za predstojnika svečenikov boginje Kibele. Predstojnih svečenikov, oziroma duhovnikov boginje Kibele je bil pokopan nekje v Kopru, iz česar lahko sklepamo, da je bil za časa Rimljanov, v mestu tempelj boginje Kibele.
O tem piše tudi Koprčan Prospero Petronijo (1608-1688) v knjigi “Memorie sacre e profane dell’Istria”, ki je bila tiskana v Trstu leta 1686. Bil je zdravnik v Trstu, a potomec stare koprske družine. Zgražal se je nad barbarskim početjem Benečanov v mestu, ki so z antičnih rimljanskih templjev in drugih zgradb pobirali vse kar je bilo iz marmorja, kipe, stebre, kapitele in pokradeni marmor vgrajevali v svoje stavbe v benečanskem slogu. Še bolj je bil jezen na graditelje koprske stolne cerkve, ker so razstavili in uničili grobnico visokega svečenika boginje Kibele z imenom Lucio Publitio Archigallo. Grobnica je bila okrašena z kipi levov in glavami živali. S kamenjem grobnice so zgradili en portal, oziroma vhod v cerkev.
O tem tudi poročajo italijanski pisci, le arheoloških dokazov ni, ker so Bennečani v 500 letih iz Kopra naredili benečansko mesto in vse rimljanske ostanke praktično uničili. Kristjjani pa so že pred tem na mestih starih predkrščanskih templev zgradili cerkve. A kdo ve, mogoče bodo kdaj v bodočnosti dovolili kopati pod stolnico in bodo našli ostanke predkrščanskega templja.
Na 4. sliki v citatu pod člankom, iz koprskega časopisa “Partria” iz leta 1885, piše, da je na mestu sedanje stolnice nekoč stal tempelj boginje Kibele.