Ob objavi slik Paolanov kmetov, ki so živeli v mestu in obdelovali zemljo v okolici, se večinoma piše o njihovih oblačilih in se jih povezuje izključno z mestom Koper. Paolani so bili v preteklosti značilni za vsa mesta severozahodne Istre, o čemer tudi piše kronist Caprin. A so med drugo in prvo svetovno vojno počasi izginjali zaradi agrarne krize. Večinoma so prodali zemljo in na primer v Piranu postali pomorščaki, v Kopru delovna sila za veleposestnike.
O izvoru imena G. Caprin leta 1898 piše da je izviralo iz besede “popolano”, kar naj bi označevalo kmete stanujoče v mestu, ki so se razlikovali od kolonov in kmetov iz podeželja, ki so jim pravili “Cortivano”.
Paolani iz Kopra so bili znani po zgodnji zelenjavi, s katero so oskrbovali, Koper, Trst in druga mesta. Posebno je bil cenjen njihov zgodnji grah, saj so se celo boljše restavracije v Milanu hvalile, da imajo koprski grah, kot pišejo takratni kronisti (Nino Bensi). Tehtnica na Mudi je leta 1925 junija in julija zabeležila; 1430 kvintalov graha, 1080 kvintalov češenj, 970 kvintalov hrušk, 150 kvintalov jabolk, itd.
Ker zgodnja zelenjava ni bila dovolj za preživetje je bilo glavni vir zaslužka vino, kot tudi povsod v Istri v tistih časih. Paolani so bili znani po zelo cenjenem refošku rubinaste barve. Znali so pravilno zmešati grozdje refoška vrst “rdeča raška” in “zelena raška” (graspo rosso, graspo nero), brez enologa in kemije. Znani so bili tudi po belem muškatu, a tudi manjše količine vina Cipro, iz ene najstarejših trt v Istri. V najboljših letinah so pridelali tudi preko 18.000 kvintalov grozdja. Manjši pridelovalci s vse svoje vino prodali v osmici doma, ko so obesili zeleno vejo borovca, ali drugega drevesa pred svojim domom. Večji kot recimo kantina Carlon pa v Trst in na Kranjsko.
Foto album
