Slovenci so ohranili starinsko ime Muhov grad, a mu rečejo tudi Mokov grad, po veliko novejšem italijanskem imeni “Castello di Mocco”. Kraj z imenom Mucum je omenjen že leta 1173, medtem ko trdnjavo prvič omenjajo leta 1233, z imenom “Castro de Muchou” v dokumentu, ko jo je tržaški škof podaril v fevd. Trdnjava je bila zgrajena za nadzor nad izjemno pomembno trgovsko potjo, imenovano “Pot soli”, po kateri so iz solin ob morju tovorili sol na Kranjsko in naprej v druge Evropske dežele, a bila je tudi glavna trgovska pot za vino in oljčno olje, ki je vodila od morja proti Kranjski in naprej proti severu.
Grad je bil sezidan na samem vrhu griča, ki stoji med kraškim robom in gričem Sv. Mihaela nad Boljuncem. Hrib je lahko dostopen samo na severozahodni strani, kjer je tudi bil vhod v utrdbo. Grad je bil podolgovate oblike, ščitili pa so ga trije stolpi. Prva dva sta stala nad vhodom, tretji stolp je stal na vzhodni strani gradu, nad dolino Glinščice. Izvirno so bili stolpi precej visoki, v 15. stoletju pa so jih Benečani porušili do višine obrambnih zidov.
Za Muhovo trdjavo ob trgovski od Tržaškega zaliva proti Evropskim deželam na severu, so se stoletja spopadali Tržačani in Koprčani, oziroma Habsburžani in Benečani. Zato je bila trdnjava neka časa v lasti Benečanov, nekaj časa Habsburžanov. Na področju gradu in Trgovske poti med morjem in Kranjsko je bilo več slovenskih vasi, med katerimi se meja med posestjo Trsta in Kopra velikokrat spreminjala, zaradi sporov med Benečani Habsburžani in Oglejskim patriarhom. Zahodno od gradu so bile vasi Zabrežec, Boršt in Ricmanje, vzhodno pa Boljunec, Dolina in druge vasi. Skozi stoletja so grad velikokrat porušili in ponovno zgradili. Zaradi nenehnih sporov in bitk za nadzor nad trgovino je bil grad večkrat porušen. Prvotni grad je bil dokončno uničen leta 1511. Nekoliko nižje so pozneje zgradili nov grad, ki je ob koncu 19. stoletja služil celo kot gostilna in hotel. Kvadratni stražni stolp je bil edini del, ki je nepoškodovan preživel stoletja, a ga je ob koncu druge svetovne vojne razstrelila nemška vojska. Danes so vidni le še redki kamniti ostanki obzidja.
