Moj pokojni Gabrc Ivan (vaščan Gabrovice), mi je pripovedoval, kako so nekoč, skupaj z dežjem, deževali močeradi žabe in ribe in se čudil kako, da tega ne vem. Poskusil sem mu razložiti, da to ni mogoče, da so to le ljudske legende, a se ni dal. Ob priliki, ko sem šel takoj po dežju čez Dragonjo v gozd pod Bričem pogledat za gobe, sem med hojo naštel preko 30 močeradov. Ko sem to povedal očetu, sem spet poslušal zgodbo o tem, kako močeradi padejo z oblakov skupaj z dežjem. Spet sem ga prepričeval v nasprotno in ga vprašal če je videl kako dežujejo močeradi, je rekel, da tega on ni videl. “Stari” so povedali in njim njihovi “stari”, da so z neba padale tudi žabe in ribe. V skoraj vsaki legendi in ljudskih verovanjih je tudi neka resnice. Namreč v preteklosti so v redkih primerih videli ribe padati z neba, zato so si razlagali, da množičen pojav močeradov in žab po dežju, pomeni, da so padle z neba, kot ribe. To verovanje so širili naprej in ker večina še pismena ni bila, so bili starejši ljudje tisti, ki so prenašali znanje, verovanja in legende na mlajše rodove.
Pri nas je opisan resničen pojav deževanja sardonov na vas Barkovlje (Barcola) nekega avgustovskega dne pred več desetletji. Resnični dogodek, Dež sardonov, je opisal Bruno Volpi Lisjak v knjigi “Ribič Sardon”. Zgodbo bom skrajšal, da bo berljiva: “Nekega vročega avgustovskega dne je bilo nebo jasno, a nad Furlanijo so se začeli nabirati nevihtni oblaki in potegnil je lebič. Ribiči na morju, ki so lovili sardone, so opazili, da se bliža nevihta, dvignili so sidra in zapluli proti domačemu pristanišču v Barkovljah. Tuonček, ki pripoveduje zgodbo, je na morju opazil rumeno jadro z rdečim soncem na sredini, kar je pomenilo da se očetova ribiška barka vrača v pristan. Črni nevihtni oblak se je večal, veter potegnil močneje in nevihta je bila vse bližje. Nenadoma se je iz temnega oblaka spustil lijakasti vrtinec vse do morske gladine. Nevitni veter je zapihal tako močno da je lomil veje in trgal listje z dreves, ulil se je dež. Tuonček je zbežal v hišo in opazoval nevihto skozi okno. Opazil je, da z dežjem pada še nekaj drugega, a ni mogel ugotoviti kaj bi bilo. Nevihta je nenadoma ponehala, prav tako kot je skoraj nenadoma prišla. Odpravil se je iz hiše, da pogleda, kaj je padalo skupaj z dežjem iz nevihtnega oblaka. Na vrtu po radiču in vsepovsod naokoli je bilo veliko sardonov. Mati mu najprej ni verjela, a se je, tako kot drugi Barkovljani razveselila svežih sardonov, ki so bili popolnoma zastonj, le pobrati jih je bilo treba in v lonec ali pečico z njimi.
O tem nenavadnem dogodku “dežju sardonov” so še dolgo razpravljali in prišli do ugotovitve, da je vodna tromba, oziroma pijavka, posesala sardone z ribiških bark, ki so pred nevihto pribežale v pristan, jih dvignila visoko med oblake in jih odvrgla na Barkovlje. Jasno v veselje vaščanov. Manj so bili zadovoljni ribiči, ki so tokrat izgubili ulov dragocenih sardonov. Čeprav je podobnega deževanja rib v svetu kar nekaj, so takšni dogodki razmeroma redki, še posebno pri nas.
Kakorkoli že, deževanje močeradov lahko izključimo, a z ribami in žabami je drugače, pa čeprav deževanje rib, žab in celo rakov izgleda kot neka pravljična biblijska zgodba. Ribe, žabe, raki in celo vodne žuželke lahko “padejo z neba” med močnimi nevihtami, natančneje takrat, ko se nad vodno gladino razvije vodna tromba (Hrvati rečejo pijavica). Vodna tromba je pravzaprav tornado, ki nastane nad morjem, jezerom ali večjo reko. Ko ta močan vrtinec potuje čez vodo, deluje kot orjaški naravni sesalec. Vrtinec vsesa vodo skupaj z bitji, ki plavajo blizu površine (majhne ribe, žabe). Močni navzgor usmerjeni zračni tokovi znotraj nevihtnega oblaka dvignejo te živali visoko v zrak. Ker so ribe lahke, jih lahko veter v oblakih včasih nosi tudi več kilometrov daleč. Ko veter oziroma nevihta oslabi ali ko nevihtni oblak postane pretežek, zaradi gravitacije začnejo ribe padati na zemljo skupaj z dežnimi kapljami.
Pravijo, da se nam, z globalno otoplitvijo morja in zraka, v prihodnosti obetajo vse hujše nevihte, pravi Medikani, kot imenujejo Sredozemske orkane. Zato bodite pripravljeni. Če vam bodo ob ob dežju avgusta začele pada sardele, ali sardoni na ombrelo, obrnite ombrelo narobe, da se napolni s sardoni. V Istri pravijo: “Buh obvarji gospodarja, ki da za jest in pit brez dnarja.“