Stari Rimljani so imeli navado, da so na kartah svojega imperija lokacije onstran svojih meja poimenovali: “Hic sunt leones” ali “Hic sunt barbares”, odvisno pač od tega ali je bilo področje nenaseljeno ali naseljeno – kajpada – z barbari. Očitno so to navado vzdrževali tudi njihovi zbastardizirani potomci, ki so področje kjer so Slovenci avtohtoni ob samem morju že preko tisoč let poimenovali kot obalo barbarov. Moderne interpretacije pomena imena se sicer držijo nekih meglenih predpostavk da so tod prihajala barbarska plemena na ropanje, a je vsakemu jasno da tisti ki naj bi prihajali po morju niso bili vični plezanja po 100 metrskih previsih, sploh če so levo in desno imeli večja naselja ob sami obali (Trst, Tržič). Tako je bila navada po vsem našem Jadranu da so naselja bila ne ob vodi ampak visoko na vzpetinah in nevidna z morja. Pirati namreč niso radi lazili v hribe.
Kakorkoli, na tej obali so vidni še dandanes starodavni znaki prisotnosti Slovencev, ki so sicer prišli za Rimljani a so nadaljevali z delom v znanih kamnolomih in ustvarjali pogoje za uspešno nadaljevanje. Med te pogoje je vsekakor spadala izgradnja dodatnih drč za najhitrejši prevoz kamna na barke, ki so čakale pod pečinami na utovor. Od najstarejše rimljanske do zadnje delujoče drče konec 19. stoletja, ki jo je uporabljala družba “Caharija in Gruden” je dobrih tisoč let delovanja Slovencev na tej “obali barbarov”
O eni izmed teh drč, še iz časa rimljanskega kamnoloma je pisal že Stanko. Ogromna drča me je zaintrigirala, da sem šel malo raziskat, kako je s tem bilo nekdaj.
Skupno so raziskovalci našli tri glavne drče na dobrem kilometru obale. Drče so bile tudi do 4m globoko vrezane v skalo in široke tudi do 3,5 m. Obložene so bile z debelimi svinčenimi ploščami, najbrž da bi skalni bloki lažje drseli in se ne zatikali. V primeru zatikanja bi se zaradi inercije bloki prevrnili in ga ni boga in špage , ki bi tak blok zdržala. Ob vsaj dveh drčah pa so našli še starejše vrezane kanale, ki so najbrž bili zamenjani z novejšimi. To so našli leta 1928 ko so gradili obalno cesto do Trsta in presekali vse te drče, saj prej na teh pobočjih ni bilo cest.
Na prvi sliki vidimo lokacije teh drč, na drugi pa današnje ostanke teh treh drč s fotografijo prve iz leta 1907/8, ko je bila še v dokaj ohranjenem stanju.