Ferdo Kleinmayr (1881–1944) (tudi Kleinmayer) je bil ena ključnih osebnosti slovenskega šolstva in kulturnega življenja na Primorskem v prvi polovici 20. stoletja. Kot pedagog, pisatelj, publicist in humorist je pustil neizbrisen pečat v času, ko je bila slovenska beseda pod fašističnim pritiskom v zamejstvu življenjskega pomena za ohranitev narodne identitete.
Ferdo Kleinmayr se je rodil 5. januarja 1881 v Kopru v ugledni in intelektualni družini. Njegov oče je bil Julij Kleinmayr, priznani profesor in literarni zgodovinar, ki je napisal prvo obsežnejšo zgodovino slovenskega slovstva. V takem okolju je Ferdo hitro razvil ljubezen do jezika in književnosti.
Nižjo gimnazijo je obiskoval v Trstu, nato pa se je vrnil v rojstni Koper, kjer je uspešno zaključil učiteljišče in si pridobil poklic učitelja, ki mu je posvetil celotno življenje.
Kleinmayrjevo delo v šolstvu je bilo izjemno plodno. Deloval je kot učitelj in šolnik, ki je razumel, da dobri temelji izobraževanja slonijo na kakovostnih gradivih. Ker je primanjkovalo ustreznih učbenikov za slovenske otroke, si je zavihal rokave in se sam lotil dela.
Postal je urednik in avtor številnih slovenskih učbenikov, beril, jezikovnih priročnikov ter slovarjev. Med njegovimi pedagoškimi deli izstopa predvsem vesel abecednik z naslovom Prvi koraki (izdan leta 1926). Z njim je želel najmlajšim na prijazen, igriv in privlačen način približati prve črke in branje v maternem jeziku.
Poleg pedagoškega dela je bil Ferdo izjemno aktiven v literarnih krogih. Redno je sodeloval z osrednjimi slovenskimi revijami, med katerimi velja izpostaviti prestižni Ljubljanski zvon.
Njegov literarni opus obsega:
- Humoreske in črtice: Med bralci je bil izjemno priljubljen zaradi svojega smisla za humor. Skozi humoreske je na duhovit, a kritičen način slikal vsakdanje življenje in človeške slabosti.
- Pesmi: Občasno se je izražal tudi v poeziji, kjer so prevladovali intimni in domoljubni motivi.
- Zgodovinska povest: Njegovo največje in najbolj prepoznavno samostojno literarno delo je zgodovinska povest Zadnji lutrovci na Vipavskem: povest iz minulih časov, ki je izšla leta 1930.
Njegovo delovanje v Trstu in okolici je potekalo v zahtevnem času. Kljub pritiskom italijanizacije pod fašističnim režimom je Kleinmayr vztrajno deloval v korist slovenskega naroda in jezika. Svoje življenje je sklenil 13. julija 1944 v Trstu, sredi druge svetovne vojne.
Ferdo Kleinmayr danes ostaja zapisan v zgodovini kot predan domoljub, vizionarski učitelj in ustvarjalec, ki je slovenskim otrokom utiral pot do znanja, odrasle pa znal nasmejati in poučiti s svojo pisano besedo.
