Leipciški trg
Boris Umer Tako so ga imenovali ko ga je slikar Ippolito Caffi narisal in je ena najstarejših risb našega trga. Ta slikar, rojen leta 1809 v Bellunu je s svojim primerom dokazal…
TOMOS
Koprski gigant, ki je klavrno končal v plenjenju raznoraznih finančnih mojstrov. Prvotna zamisel je bila zgraditi tovarno v Sežani, a ko je leta 1954 koprščina definitivno pripadla Jugoslaviji in ko…
Vino(a) Koper
Podjetje od dvoje preživelih po več kot 75 letih. Takoj po vojni ustanovljena kot zadruga z omejeno zavezo je imela svoje prostore pod Belvederjem v nekdanji šampanjski kleti in na…
Intereuropa
Ta mlajša od edinih dveh preživelih podjetij iz povojnih let. Ustanovljena po sprejetju mirovne pogodbe leta 1947, ko je že bilo več ali manj jasno da bo to območje pripadlo…
Kamniti tlak na našem placu
Kot smo že pisali je Koper imel preko 40 crkva. Razen največjih katerih je bilo recimo cca 10, so ostale bile sezidane predvsem s strani takratne gospode, ki si je…
Parnik Nazario Sauro
Parnik katerega tu vidimo je imel zanimivo zgodovino. Po naročilu koprskega ladjarja Capodistriana, je bil izdelan v Trstu leta 1898. Krstili so ga po svetem Justu, tržaškem patronu, saj je…
Slovenzi o Petru Kandlerju
O Petru Kandlerju (Pietro Kandler) (1805-1872) tržaškem zgodovinarju avstrijskega porekla smo tu pa tam kaj citirali, objave pa o njem nismo imeli, saj ni deloval v Kopru. Za njega pišejo…
Nekoč so umirali mladi
Na sliki imamo koprsko pokopališče izpred 100 let cca, z edinstveno pagodo v tajskem stilu. V njej je pokopan koprčan – arhitekt, ki je spletom okoliščin bil zaposlen pri tajskem…
V Kopru je lušno blo
Anbot kakor tudi dandanes. Očitno so se tudi razni cerkveni kadri od nekdaj trudili prit delat v naše mesto. Simon Vosič rojen v Motovunu je leta 1461 bil imenovan za…
Ladja Baron Gautsch
Tako je vroče, da kar paše malo o morju in barkah. Potniški parnik izdelan leta 1908 na Škotskem po naročilu Avstrijskega Lloyda sicer najbrž ni nikdar pristal v našem mestu,…
Dijaški dom anbot
Po vojni, ko so v mestu odprli kar nekaj srednjih šol (nižja in višja gimnazija, ekonomska šola, kovinarska šola, učiteljišče) se je pokazala velika potreba za namestitev vseh dijakov iz…