Vendar smo zadnja leta pod vse hujšim napadom italijanskega agresivnega nacionalizma. A o temu na koncu. Poglejmo raje zgodovino iz prve roke, kot so dogodke videli in občutili slovenski učitelji po okupaciji naših krajev s strani Kraljevine Italije. A pred tem omenimo, da so že v času Avstro Ogrske italijanski nacionalisti združeni v Lego Nazionale, agresivno poitalijančevali Slovence na Koprskem. Na 3. sliki vidimo italijansko osnovno šolo, ki jo je v namene poitalijančevanja domačinov, zgradila Lega Nazionale leta 1906 v Krkavčah.
Pod naslovom 36. številke Učiteljskega Lista iz leta 1922, lahko beremo, da so Slovanski, torej Slovenski in Hrvaški učitelji delovali skupaj v poskusu obrambe pred italijanskimi napadi. Danes so nas načrtno skregali med seboj, za kar so krivi naši politični predstavniki, na vseh ravneh, od občin do državnega vrha. Skupaj bi bili močnejši, o temu ni dvoma. Tudi solidarnost z zamejskimi Slovenci, je bila še pred nekaj desetletji prisotna, čemur je priča 3. slika. Namreč na 3. sliki učenci nekdanje šole Janka Premrla Vojka na protestu pred šolo na Belvederju izkazujejo solidarnost s slovensko manjšino v sosednji Italiji, ki jim je kratila pravice utemeljene z meddržavnim dogovorom in italijanskimi zakoni. Žal tudi ta solidarnost zelo hitro izginja.
Septembra leta 1922, torej preden je Benito Mussolini prišel na oblast (31. oktobra 1922), v Učiteljskem listu pišejo o hudih razmerah slovenskega šolstva v Istri, zaradi fašističnega preganjanja Slovenskih učiteljev. Namreč, ko so bili leta 1919 ustanovljeni fašisti, so se vsi koprski in izolski iredentisti prelevili v fašiste, saj je bila ideologija praktično enaka. začeli so hitro ukinjati slovenske šole po vaseh in ustanavljati italijanske šole, kot eno prvi v Dekanih, oziroma Pasji vasi. Učitelja Medveščeka iz Dekanov so suspendirali in proti njemu začeli disciplinsko in sodno preiskavo. Tudi proti učiteljici Čučat iz Dekanov so začeli disciplinsko in sodno preiskavo in jo seveda suspendirali. Tudi v Svetem Antonu so suspendirali učiteljico Mayer in učitelja Bernetiča, ter proti njima začeli disciplinsko in sodno preiskavo. Ker je bi Medvešček iz Dekanov tudi predsednik Učiteljskega društva, so bile obtožbe proti njemu najhujše. Boril se je pač za pravice Slovencev in slovenskih učiteljev, kar je bilo samoumevno, kot pišejo v Učiteljskem Listu, a prav zaradi tega so ga je italijanska oblast obtožila zlorabljanja javne funkcije in protidržavnega delovanja. Obtožili so ga tudi za izvedbo ljudskega štetja, kar je sicer opravil legalno po v okviru takratnih predpisov in zakonov, vse v podporo Slovencev. Pojavile so se še dodatne obtožbe proti njemu, ki so jih oblastem poslali italijanski ovaduhi.
V takratnem Koprskem okraju so se začele številne premestitve slovenskih učiteljev, brez nekega oprijemljivega razloga, ki bi bili koristni za šolo. Na šole so začeli postavljati italijanske upravitelje in učitelje. Še posebej se izpostavlja kazensko premestitev spoštovane učiteljice Logar, kjer oblasti sploh niso navedle razloga. Pisec zaključuje članek z ugotovitvijo, da v Istri postajajo razmere za Slovence zelo hude, kot so bile v preteklost že velikokrat. Torej istrskem hlapcu Jerneju ne ostaja nič drugega, kot da ponovno prehodi križevo pot iskanja pravice. Kot vemo iz dogodkov ki so sledili, so razmere postale še veliko hujše, saj so oblasti zaprle veliko slovenskih učiteljev, zaprle vse slovenske šole in strogo prepovedale uporabo Slovenskega jezika v javnosti.
V Kopru je italijanska skupnost ustanovila “Italijansko središče Carlo Combi“, tako piše na njihovi spletni strani. Že to, da so to ustanovo imenovali po skrajnežu, ki je širil sovraštvo do Slovencev in jih šikaniral ko je predaval na koprski gimnaziji, je sramotno. Pika na i je ignoranca Mestne Občine Koper, ki je na ulice in trge v Kopru poleg dvojezičnih napisov ulic, postavila še table z napisi trgov in ulic izključno v italijanskem jeziku, kakor so jih Italijani imenovali pod italijansko okupacijo. Glede na to, da v Kopru niso bili dovoljeni slovenski napisi, imena ulic in trgov, so table z izključno italijanskimi imeni namerno zavajanje. Celo vse toponime, imena zaselkov in vasi so poitalijančili. To se ni dogajalo samo zadnjih 200 let, temveč stoletja nazaj. Že izolski kartograf Pietro Coppo je pred več kot 500 leti na zemljevidu “Histriae Tabula“, slovenska imena poitalijančil, ali kar prevedel, kar pomeni, da je razumel tudi slovensko. Vas Zazid je prevedel in vpisal “Muras”. Vas Loka v “Lonea”, Sveti Anton, oziroma dvore, je prevedel v corte (dvor=corte), Podpeč v Popea, itd… Pa še narisal jih ni ravno na pravem mestu. Pač dober slikar, slab kartograf. Kakorkoli že danes Italijani in italijanska manjšina dokazujejo italijanskost Koprščine z raznimi zemljevidi in seznami toponimov, ki so vsi italijanski. Slovenske so poitaljančevali že stoletja, seveda namerno.
Ne samo, da nihče ni vprašal Slovencev, ki so bili večinsko prebivalstvo na Koprskem v preteklih stoletjih, kako oni imenujejo trge, ulice, vasi, hribe, reke in potoke, temveč so slovenska imena in toponime poitalijančili in celo prepovedali, še posebno v mestu, kjer so imeli absolutno oblast. Zato so table i izključno italijanskimi imeni ulic in trgov v mestu odkrita sovražna propaganda in seveda nezakonite, saj so v nasprotju z zakoni in predpisi o dvojezičnem mestu.