Gabrovica je ena najstarejši slovenskih vasi v Istri, saj jo najdemo na skoraj vseh starih zemljevidih, tudi tistih izpred 500 let, medtem ko večine drugih slovenskih vasi na zemljevidih ni vpisanih. Zagotovo je bila vas pred stoletji pomembna, če ne je kartografi ne bi narisali na zemljevide. Sicer so vse slovenske vasi pod Kraškim robom nastale ob prvem množičnem naselitvenem valu naših prednikov, kar pomeni, da so najstarejše slovenske vasi v Istri. Preteklost Gabrovice mi je še posebno zanima, ker so tam stoletja živeli moji predniki po pokojnem očetu Ivanu Ivančiču.

Na prvi sliki iz leta 1818, ki je narisana na ploščici (pri opisu slike v italijanskem državnem arhivu, ne piše iz kakšnega materiala je ploščica) je katastrski zemljevid vasi, kot je izgledala takrat. Zanimivo tudi zato, ker so v 2. svetovni vojni vas požgali okupatorji in novo vas zgradili drugje.

Po propadu Beneške republike so Koper zavzeli Francozi, o čemer smo že pisali. Glavno mesto Ilirskih provinc (Les Provinces Illiryennes), kamor je spadal tudi Koper je bila Ljubljana, tako kot je tudi danes. Napoleon Bonaparte jih je ustanovil z dekretom 14. oktobra 1809 in so do 13. oktobra leta 1814 obsegale današnjo Tirolsko, zahodno Koroško, del Dalmacije, Kranjsko, Goriško, Trst in Istro s sedežem v Ljubljani. Na 4. sliki na vrhu strani dokumenta iz leta 1812 tudi piše v italijanščini, da obravnavano področje spada po Ilirsko provinco.

Zanimiv dokument, oziroma “Protokol” je podpisalo 12 agentov in delegatov zemljiške skupnosti vasi Gabrovica. Avtor dokumenta je na dnu pripisal, da so bili vsi podpisani nepismeni in so podpisali z znakom križa. Pri tem se upravičeno lahko vprašamo kako so lahko podpisali nekaj kar niso znali prebrati. Dokument je napisal podpisani Giacomo Benini politični komisar za meritve v občini Milje. Pripisal je še, da je ob križcih on sam napisal imena in priimke tistih, ki so podpisali s križcem. Vaščani, Slovenci niso vedeli kaj je pripisal ob njihovih križcih, niti kaj piše v dokumentu, lahko so mu le verjeli na besedo. Čeprav so bili na oblasti Francozi, je dokument v italijanščini in tako imena krajev, omenjenih v dokumentu, kot imena podpisnikov so poitalijančena. Boris Umer, bi rekel “fašizem pred fašizmom. Delegatoma skupnosti Gabrovice s priimkom Ivančič (Ivancich), je enemu dal ime (Mihael) Michiele, drugemu Ivanu pa Zuanne, kar zagotovo niso slovenska imena. Verjetno oba moja prednika, saj je bil moj pokojni oče in njegova družina iz Gabrovice. pa (Jakob) Giacomo Barut, Mateo Sever, (Jakob) Giacomo Purger, Andrea Montanich (Andrej Montanič), itd… Vsem slovenskim priimkom iz Gabrovice je prilepil italijanska imena.

Knjižica Protokola z opisom meje zemljiške skupnosti Gabrovica je zanimiva tudi zaradi načina določevanja meje, ki je za današnje čase sporen, da ne rečem smešen, a tako pač piše. Vsaka nova oblast pač ponovno določa meje zemljišč, a birokrati so večinoma isti kot so bili pod prejšnjimi gospodarji. Nova oblast zamenja le šefe, vsaj večinoma je tako. Kakorkoli že opisana je meja s Črnim kalom (Zernical), ki je na severovzhodni strani, kjer za smer neba uporablja veter, ki od tam piha, torej Levante. Opisuje, da v smeri od kjer piha Ponente (zahodni nevihtni veter) meja z ozemljem vasi Osp (Ospo). Meja z ozemljem vasi Kastelec (Castellez) je v smeri od kjer piha Tramontana (veter, ki na Jadranu piha iz severne strani). Takšnega uradnega opisa meja ozemlja, ki bi za smeri neba uporabljal imena vetrov še nisem zasledil. Sicer so zanimive tudi oznake na mejah, kjer omenja kupe kamnov, kapiitel ob cesti, leseno oznako, vrsto velikih kamnov na pašniku in podobno, kar je danes nepojmljivo.

Ljubiteljsko raziskovanje preteklosti vedno prinese nepričakovane podatke in presenečenja. Pač drugi časi, drugačne navade in drugi ljudje.

Gallery Wordpress

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja