Ko smo že večkrat zapisali, je oko varljivo, ker se ob pogledu najprej osredotoči na sredino neke slike, pritegnejo ga tudi večji objekti na sliki. Tudi večjih napisov ne izpusti. Zanimivi in neprecenljivi podatki, pa se večinoma skrivajo nekje na robu v besedilu napisanem z majhnimi črkami. Tako je tudi v našem primeru risbe, oziroma litografije naše obale iz leta 1845. V začetku 19. stoletja je Bartolomeo vedel in napisal monte Nanos, vas Rizmanje in Boršt. Današnji hrib Kokoš imenoval Kakuš, kar so slovenski kartografi spremenili v v Kokoš. Tudi naš Slavnik najdemo z imenom Slaunik in ne monte Taiano, kot ga danes poznajo Italijani. Tudi Žabnik najdemo označen ob robu risbe.
Današnja vas Dekani, ki je v več izvodih koledarja Mohorjeve družbe iz 19. stoletja vpisana kot Pasja vas, kot so ji pravili domačini, je vpisana kot “Villa Ducaina”. Točno, kot pišejo nekateri naši zgodovinarji, da se je vas imenovala po albanski plemiški družini, ki je pred Turki pribežala v Koper. Benečani so ji potrdili plemiški naslov, zaradi bojev proti Turkom in jim dali v Last Socerb in Pasjo vas. Bartolomeo Linassi je še vedel kako je vasi ime in napisal “vas Ducaina”. A stoletna italijanska propaganda s poitalijančenimi imeni krajev in toponimi, je bila tako temeljita, da še danes večina trdi, da se Pasja vas imenuje po italijanskem plemiču Decani. Tako imamo danes vas Dekani, kot posledico propagande italijanskega nacionalizma.
V začetku 19. stoletja je Avstrija prevzela oblast nad Istro in Dalmacijo in ta predel cesarstva imenovala Avstrijsko Primorje. Avstrijski Lloyd je hotel imeti risbe celotne obale novo pridobljenega ozemlja, zato je pooblastil svojega človeka in Giuseppe Rieger je poiskal izvajalca velikega projekta. Umetnik Bartolomeo Rodolfo Linassi je najprej narisal in izdelal litografije zahodne obale Istre, kar ni bila majhna stvar. Litografije so bile prvič objavljene v Trstu leta 1845. Kasneje je bilo več ponatisov. Izvirno prvo objavo iz leta 1845 hranijo v Narodni knjižnici Avstrije na Dunaju. Kasnejši ponatis, ki je nekoliko slabše ohranjen pa v zbirki “Nacionalne Sveučilišne knjižnice” v Zagrebu. Kasneje je Bartolomeo Rodolfo Linassi narisal še obale Kvarnerja in Dalmacije.

