Zadnji pravi Koprčan, malo za šalo pa tudi zares! Dandanes se koprski okoliš ne povečuje več z naravnim prirastkom ampak izključno s priselitvijo. Vsi otroci koprskih staršev rojeni v izolski porodnišnici se namreč “priselijo” v Koper. Morda statistično niti ni tako, ampak ta možnost me je spomnilo na tista leta, ko so nameravali zgraditi novo področno bolnišnico v Kopru. Leta 1961 je namreč arhitekt Edo Mihevc v urbanistični načrt za Koper vnesel lokacijo za novo bolnišnico na škocjanski hrib, tam nekje kjer imamo sedaj drevesnico Marjetice. Po meni je lokacija obrnjena na jug in v zavetju bila daleč boljša od sedanje tam na burji nad Izolo, ko pozimi bolniki ne morejo pomoliti niti nosu iz hiše. Ampak najbrž je botrovala tej spremembi predvsem politika, ki je pač izbrala neko centralno lokacijo glede na našo Istro.
Tako imamo sedaj ravno nasprotno situacijo kot pred 900 leti, ko so izolani morali nositi svoje otroke na krst v Koper, kjer so bili tudi zabeleženi v cerkvenih bukvah.
Na slikah vidimo urbanistični načrt, ki je predvideval koprsko bolnišnico, maketo “bodoče” bolnišnice ob prilike neke razstave, pogled na škocjanski hrib kjer bi stala bolnišnica in vidimo tudi zadnjega pravega koprčana iz leta 1997.
Stanko Ivančič