Upor v Marezigah 15. maja 1921

proces proti upornikom
Februarja 1923, proces proti udeležencem Marežganskega upora, ki se je zgodil 15. maja 1921.

Leta 1921, so fašistični škvadristi že od februarja terorizirali prebivalstvo v mestih in vaseh v Istri. Pred volitvami v državni zbor, ki so bile maja 1921, so fašisti uničevali slovenske in italijanske delavske domove, sedeže socialističnih krožkov, ljudske odre, skratka vse ljudi, ki niso simpatizirali s fašizmom. Še posebno so se trudili preprečevati javne shode Jugoslovanske Narodne Stranke (JNS), ki je celo v mestu Koper prejela 120 glasov. Vdirali so v hiše in terorizirali zaupnike JNS, jim jemali glasovnice z lipovo vejico, napadali celo župnike in župnišča. Kar nekaj ljudi je bilo ranjenih od strelov fašistov. V mestih in vaseh so ovirali shode vseh strank, ki niso bile vključene v nacionalni blok, v katerem so bili tudi fašisti.

Andrej Žerjul
Andrej Žerjul iz Gabrovice, ki so ga ubili fašisti maja 1921, ko so v Ospu postavili barikade proti pred fašisti.

Na dan volitev so metali petarde, volivcem so jemali glasovnice, jim vsiljevali svoje glasovnice in jim preprečevali prihod na volišča. Brez glasovnice namreč nisi mogel voliti. Poročajo o nasilju na voliščih v Ospu, Dekanih, Predloki, Klancu, na Škofijah, pa tudi v Izoli, Strunjanu in Valdoltri, kjer so tudi uničevali volilne skrinjice.

Prišlo je do upora v veliko naših vaseh. V Ospu so že dan pred volitvami postavili barikade in se spopadli s fašisti, kakor tudi v mnogih drugih naših vaseh. tega dne je bil ubit Andrej Žerjul. V svoji knjigi Vid Vremec piše, da na dan volitev fašisti niso prišli, a na maščevalni pohod so prišli dan po volitvah 16. maja, ko so ubili Andreja Žerjula in požgali nekaj hiš.

Vsem je bolj znan upor v Marezigah, ker je 15. maj, dan tega upora postal praznik Občine Koper. Pisci o tem uporu navajajo različne opise, a zagotovo je najbolj kredibilen opis Josipa Sabadina, nečaka od ubitega Josipa Sabadina (imata enako ime in priimek), ki je bil takrat prisoten. Njegovo pričevanje hranijo v Koprskem muzeju, a napisala ga je Vlasta Beltram.

Poglejmo najprej kaj o uporu pišejo italijanski pisci. Silva Bon v svoji knjigi pravi, da je na dan volitev prišlo iz Kopra v Marezige 12 fašistov, le zato, da bi delali volilno propagando, a so jih domačini takoj grozeče obkolili. Fašisti so streljali v zrak, a se je nanje usula toča kamenja, zato so se razbežali med trte, kamor so jim Marežgani sledili in 3 ubili na barbarski način in mrtve oropali.

Ivan Babič Amerikanec
Ivan Babič imenovan Amerikanec, ki so ga fašisti ubili na begu po uporu v Mareizgah 1921

V resnici je bilo drugače, kot tudi poročajo zgodovinarji. V Marezige je iz Kopra prišla škvadra 12 fašistov, ki so na sredi vasi vrgli petarde, da so se ljudje razbežali, potem so se pri vaškem kalu postavili za zid v strelce in začeli streljati proti ljudem. Ivan Babič z nadimkom Amerikanec, je pozival vaščane naj se uprejo in začel se je spontan upor. Najprej so začeli metati kamenje na fašiste, a kmalu so zapele tudi lovske puške in fašisti so razbežali. Za njimi so tekli s puškami in raznim kmečkim orodjem. 3 fašiste so ujeli in jih s kamenjem in kmečkim orodje pobili. 8 jih je uspelo zbežati v Koper. V času spopada sta bila v vasi 2 karabinjerja in 6 v vojakov, ki niso intervenirali. Uporniki so se zavedali da bodo oblasti poslale kazensko odpravo, zato so na cestah postavili barikade in porušili mostove. Ko je novica o uporu prišla v Koper so poslali 2 kamjona karabinjerjev in vojakov, a prišli so samo do barikad v Vanganelu, naprej so šli peš in ob 18. uri prišli v Marezige. Marezige so obkolili in začeli s preiskavami in aretacijami, ki so trajale nekaj dni.

V Marezigah so karabinerji ustrelili v hrbet Josipa Sabadina in ne fašisti, kot navaja večina piscev. Nečak z istim imenom in priimkom je povedal, da je Josipu, ki je bil v volilni komisiji in so ga obvestili, da prihajajo iz Kopra vojaki in karabinerji, prinesel marendo na volišče. Josip je zaradi obvestila odhajal z volišča z dokumenti, ko so ga karabinjerji ustrelili. Ženske so ranjenega naložile na voz, ker karabinerji niso hoteli pomagati. En karabinjer je celo rekel “Che crepi” (naj crkne). Med vožnjo proti Kopru je izdihnil.

Februarja 1923 so sodili 15 upornim kmetom, 8 fašistom in 4 republikancem. Fašisti so bili oproščeni po zakonu o amnestiji, ki pa ni veljal za Slovence. Obsojenih je bilo 8 kmetov iz Marezig ter Babičev in Rojcev na kazen od največ 8 let do najmanj 8 mesecev zapora.

Gallery Wordpress

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja