Malokdaj se kdo vpraša, kaj je stalo na tem mestu pred njegovo izgradnjo, kar sicer velja tudi za vse ostale zgradbe. Mogoče so bile lepše, večje, koristnejše, a so jih tedanji prebivalci porušili zaradi vseh mogočih razlogov.
Pred to našo fontano je na spodnjem koncu trga že vsaj 200 let prej stala mnogo večja. Bila je namenjena ne samo zajemanju pitne vode ampak tudi za napajanje številnih živali, predvsem tovornih, ki so s trgovci prinašale iz kranjskih dežel les, kovinske izdelke, pšenico, kravje kože, odnašale pa sol, oljčno olje in izdelke katere so drugi trgovci na barkah vozili v mesto iz Sredozemlja. Omenja se letnico 1423, takrat ko so tudi dobili v mesto pravi vodovod iz lesenih cevi, ki so potekale preko močvirja in vode na lesenih podstavkih. Voda je pritekala v mesto iz izvira pod gažonskim hribom, iznad Olma. V tistem stoletju je mesto štelo cca 10.000 prebivalcev, številka ki je skozi naslednja stoletja upadalo zaradi kuge, kolere in nazadovanja trgovine v mestu, ter je to številko spet doseglo šele v 20. stoletju.
Današnjo fontano je dal zgraditi podestat Da Ponte leta 1666. Ker pa vemo da so se podestati menjali vsako leto so denarce dale bogate mestne družine, čigar grbi krasijo tistih 15 stebrov okoli fontane – da se ve!
Na prvi sliki vidimo najstarejši znan posnetek te fontane iz leta 1889, na drugi pa risbo iz 1624 kjer vidimo lokacijo takratne stare fontane, okoli 40 let preden so zgradili novo, v primerjavi s sedanjim stanjem, kjer lahko tudi sledimo poteku obzidja, ki je sicer skrito v zidovi hiš, ki so bile kasneje prislonjene na to obzidje.
