Vas Zanigrad, je ena najstarejših Slovenskih vasi v Istri, saj so se Slovenci v vaseh pod Kraškim robom naselili že v prvem valu priseljevanja. Že samo ime vasi Zanigrad, nam pove, da je bil to zadnji “grad”, oziroma utrdba na Kraškem robu, v vrsti utrdb in taborov od Socerba proti vzhodu. Verjetno je bila tukaj že utrdba v času prihoda Langobardov skupaj s Slovenci. Kasneje je bil utrdba Frankov, ki so v te kraje načrtno naselili Slovence iz notranjosti, kar smo izvedeli iz zapisov o Rižanskem placitu v 9. stoletju. V času turških vpadov sta imeli cerkev in vas obzidje, sicer manjše, a podobno kot v Hrastovljah. Leta 1967 smo v pokojni Jugoslaviji dokončali gradnjo enotirne železnice do Kopra, katere trasa je šla tik mimo vasi, kar je poslabšalo življenjske razmere v vasi.
V bližini Cerkvice in vasi Zanigrad so našli zlate kovance iz časa Oglejskega patriarha, iz kovnice v Akvileji. Zaradi te najdbe so se pričele širiti različne govorice o skritem zakladu. Starejši prebivalci še pomnijo legendo o zakladu. Ob cerkvici Svetega Štefana naj bi bil bil grob, oziroma grobnica nekega kralja skupaj z veliki zakladom. Drugi še večji zlati zaklad naj bi bil skrit v notranjosti cerkvice, pod kamnom, ki naj bi bil označen z vklesano konjsko podkvijo. Zakladov, do danes niso našli, razen prej omenjenih zlatnikov iz kovnice Akvilejskih patriarhov. V istrskih vaseh je kar nekaj podobnih legend o skritih zakladih. Najbolj znana je tista o zakladu pri Svetem Jerolimu pri Topolovcu, kjer so še danes vidne številne luknje v tleh, kjer so iskali zaklad. Tudi tam zaklada še niso našli.
Pred kakšnimi 40 leti se je počasi začelo zmanjševati število prebivalcev v vasi, dokler je niso zapustili vsi. Spominjam se, ko je bila vas še v ruševinah in zapuščena. V stavbi, ki je še imela streho so živeli le še netopirji. Ko sem vstopil vanjo so se spustili izpod stropa in leteli okoli mene. Tudi tisti časi so že mimo in v vas se ljudje vračajo, obnavljajo se nekatere hiše, tako, da ni več vas duhov. Cerkev Svetega Štefana so prvič obnavljali že leta 1521 in je dragocen primer lokalne arhitekture, V njej so tudi ohranjene freske. Enkrat letno se cerkev odpre, na dan Svetega Štefana zavetnika konj. Na ta praznik pripeljejo konjeniki svoje konje od daleč naokoli na žegnajne teh plemenitih živali. Več o cerkvi Svetega Štefana smo pisali tukaj –>
Foto album
