Na čenturskem hribu je bila v začetku 4. stoletja zgrajena postojanka rimske vojske, ki je branila prehod iz Istre v Italijo. Krajevno ime Čentur izhaja iz centurie oziroma stotnije vojakov, ki jo je branila. Obe strnjeni naselji (Veliki in Mali Čentur) ležita na lokaciji, iz katere je lep razgled nad vso Vanganelsko dolino in še dalje na obalo in morje. Čentur šteje danes 108 prebivalcev (59 moških, 49 žensk), ki živijo v 31 družinah ter 48 stanovanjskih enotah. Je ena redkih slovenski vasi, ki je ohranila svoje ime skozi stoletja.
Leta 1944 je bilo na platoju odkritih preko 12.000 bakrenih kovancev, od katerih jih je malo prišlo v muzejske zbirke. V šestdesetih letih je bila odkrita še ena zakladna najdba bakrenih kovancev, po vsej verjetnosti pa gre vsaj za tri podobne najdbe, medtem ko naj bi četrta vsebovala tudi zlatnike. Pri teh zakladnih najdbah gre po vsej verjetnosti za vojaško blagajno. Najdbe je mogoče časovno uvrstiti v leto 309 in 310, torej v čas državljanskih vojn med Maksencijem in cesarjem Licinijem, ki je v vojni zmagal, zavzel Istro in preko čenturskega prostora leta 310 prodrl v Italijo.
Ostanke rimskega tabora so našli na čenturskem polju v bližini kala (puča). Od rimskega tabora je ostalo le še kup kamenja.
Viri: MOK, Pia Kocjančič, Slovenski Etnografski Muzej.
Boris Umer