Vanvera

Na njo me je spomnila objava našega Stankota o smradu tam pod Semedelo. Ko pišemo o nekdanjih dogajanjih so to največkrat bili izredni dogodki, ali v povezavi s slavnimi osebami ali o palačah in objektih, večino, katerih si lahko še danes ogledamo. Precej manj pa o nekdanjih tudi navadnih običajih, saj je o njih mnogo manj literature. Pa bi bilo to še najbolj zanimivo, saj je recimo zgradba iz 15. stoletja še zmerom tu med nami, malo postarana a prepoznavna. Drugače je z običaji. Ti so se vedno spreminjali, mnogokrat že po par generacijah, ni sledu o njih. En tak skupek predmetov, katerega je uporabljala benečanska elita in posledično tudi koprska v 16. in 17. stoletju je bila vanvera.

Kot vemo so nekdaj imeli težave z osebno higieno, kar so prikrivali z vsemi razpoložljivimi zelišči in mažami. Vse se je dalo prikriti, razen plinske frakcije črevesne aktivnosti. Tu so morali poseči po starorimski in še od prej staroegipčanski tehniki, katero so mnogo kasneje uporabljali ne samo v beneški republiki, ampak marsikje po evropskih dvorih.

Vanvera je bila v bistvu fleksibilni rezervoar iz usnja ali iz keramike ali lesa, ki je shranjeval tiste “dišeče” plinske frakcije, katere je lastnik/ca kasneje izpraznil/a nekje zunaj. Uporabljale so jo večinoma dame elitnih slojev na družabnih srečanjih, ob “bližnjih srečanjih” s pripadniki nasprotnega spola pa tudi moški. Zato so obstajale fiksne in mobilne variante, pač glede na prigodo. Na spodnjih slikah so te variante dokaj nazorno prikazane.

Foto album