Nadaljujemo s projektom, spletnega portala KuoprAnbot.si, digitalizacije knjig, zemljevidov in drugih dokumentov iz preteklosti Kopra. Tokrat si lahko preberete in ogledate program slovenske obale, oziroma, kako so si načrtovalci bodočnosti v tistih časih, pred 58 leti, predstavljali njihovo bodočnost, oziroma našo sedanjost. Urbanistični program istrskih občin Koper, Izola in Piran je za publikacijo pripravil takratni Invest biro iz Kopra. Delo je potekalo v sodelovanju med republiško, občinsko politično oblastjo, delovnimi organizacijami in strokovnjaki; arhitekti, geodeti, geografi in drugimi s strokovnim sodelovanjem prof. dipl. ing. arhitektom Edo Mihevcem. V vpublikaciji je objavljen tudi osnutek odloka programa za razvoj, urbanistično ureditev vplivnega območja Kopra, Izole in Pirana.
Zanimivo branje tudi za današnje načrtovalce skupne bodočnosti, saj se iz takratnih napačnih izhodišč in načrtovanj lahko naučijo, kakšnih napak ne smejo več delati. Poglejmo promet, kjer so zapisali, da je potrebno upoštevati trenutno gostoto prometa pri načrtovanju, kar je seveda vsakemu jasno, da je napačno izhodišče. Pri načrtovanju prometne infrastrukture, je potrebno upoštevati naraščanje prometa vsaj 5, do 10 let vnaprej, saj ne načrtujemo za danes, temveč za prihodnost. Tudi kar se tiče ribištva ni bilo realne vizije, čeprav je ulov z leti upadal, so načrtovali večji ulov in pri predelovani industriji rib, oslonitev na domače surovine oziroma ulov. Danes ribiče lahko preštejemo na prste in predelovalna industrija rib se je preselila v notranjost Slovenije. Tudi kar se tiče gospodarstva in industrije, je bilo načrtovanje nerealno. Načrtovali so termoelektrarno na mazut, ki bi jo gradili v dveh fazah do moči 600 MW. Pa terminal za sprejem ladij z utekočinjenim saharskim plinom, cisterne 125.000 m3 za skladiščenje z napravami za ponovno vplinjanje, ko bi plin po plinovodu dovajali V Avstrijo in Čehoslovaško. Terminal za kemikalije in kemično industrijo, kar se dolgoročno tudi ni zkazalo kot dober projekt. Načrtovali so tovarno vezanih plišč iz tropskega lesa, ki je prihajal v Luko Koper, z zmogljivostjo 30.000 ton. Načrtovali so še: Luščilnico riža, montažo dvokoles, izdelavo klobukov, izdelavo konfekcije, predelavo odpadkov citrusov v eterična olja, pakirnico lešnikov in še marsikaj kar se ni izpolnilo, ali pa se je izkazalo, kot napačno načrtovano. Načrtovali so tudi razvoj turizma, kmetijstva, stanovanjske gradnje, kulture, komunalne infrastrukture in drugih področij.
Želite izvedeti več, kako so si strokovnjaki predstavljali in načrtovali njihovo prihodnost in našo preteklost leta 1966, potem si publikacijo z 70 stranmi besedil, risb in fotografij prenesite na svojo digitalno napravo, popolnoma zastonj.
Urbanistični program obalnih občin Koper, Izola in Piran je obdelala in pripravila za publikacijo ekipa Zavoda za urbanizem, projektiranje in urejanje mestnih zemljišč »INVEST BIRO« Koper.
Avtorji, obdelovalci, uredniki: Breda Drofenik, dipl. ing. arh., Drago Jerman, dipl. ek., Marjan Petkovšek, dipl. ing. arh., Ivo Prelec, dipl. ing. arh., Silvan Prodan, dipl. geograf, Milena Pucer, dipl. ek., Nikolaja Ravbar, dipl. ek., Boris Šebenik, dipl. ek., Marko Šenk, dipl. ing. arh., Stanislav Valič, dipl. ing. arh.
Strokovni sodelavec: Univ. prof. dipl. ing. arh. Edo Mihevc
Geodeti, tehnični sodelavci: Maks Bratovš geodet, Ema Merše geodet, Leon Terglav tehnični risar
Tisk: Časopisno založniško podjetje Primorski tisk v Kopru,
Izdajatelj: Skupščine občin Koper, Izola in Piran
Datum objave: 1966
Izvirno knjigo hrani: Zbirka Stanko Ivančič Koper
Jezik: Slovenščina
Naklada: 2.300 izvodov
Digitaliziral: HisTer Caprae za spletni portal Kuopr Anbot – Koper nekoč