Dekani
Pasja vas – Dekani leta 1916

Večina pozna Marežganski upor maja meseca leta 1921, ker je 15. maja temu uporu posvečen občinski praznik mestne občine Koper, a zavedni in uporni v tistih časih niso bili samo Marežgani temveč večina Slovencev v Slovenski Istri. Mediji z zamolčanjem dela zgodovine in s poudarkom izključno na Marežganskem uporu ustvarjajo v glavah mlajše populacije napačno sliko minulih časov. Klobuk dol takratnim Marežganskim upornikom in slava jim, a povedati je potrebno nekaj tudi uporih prebivalcev Slovenske Istre v časih italijanske okupacije in fašizma.

Življenjske razmere so se pod italijansko okupacijo slabšale, še posebno v Slovenski Istri, kjer je bilo kar nekaj kmetov kolonov, ali v mezadriji (spolovinarstvu). Kar nekaj manjših kmetij je šlo na inkant, oziroma na dražbo. V Trstu, čigar prebivalci so bili glavni odjemalci pridelkov iz okolice Kopra, so dovolili prodajo le od 7. do 9. ure zjutraj. Prodajalke in prodajalci so neprodano robo velikokrat kar zmetali v morje, ali podarili. Revščina je bila vse hujša.

Aprila leta 1932 je Natal Kolarič sklical v Gabrovici posvet kmetov in kmečkih delavcev iz štirih občin, da bi organizirali kmečke demonstracije. V noči med 28. in 29. junijem istega leta, so se sestali na njivi blizu vasice Stepani in se dogovorili, da bodo demonstracije proti terorju italijanskih nacionalističnih oblasti 29. junija v Dekanih, pred občinskim poslopjem, naslednjo nedeljo pa v Kopru. 29. junija 1932, so se ob 11. uri, takoj po maši, zbrali številni prebivalci Dekanov, Kortin, Gabrovice, Ospa, Rižane, Cepkov, Rožarja, Stepanov, Loke, Bezovice, Krnice, Kubeda, Gračišča in drugih zaselkov. Zbralo se je okoli 500 ljudi, ki so glasno protestirali in zahtevali predstavnike oblasti. Dolgo so čakali, a se je le prikazal župan Dekanov, ki so ga spremljali občinski uslužbenci in karabinjerji, oziroma orožniki.

Upori
Pevsko Bralno društvo Volarič, Čežarji leta1904

Kmetje so oblastem predstavile svoje zahteve; ureditev prodaje svojih pridelkov in izdelkov, odložitev kmečkih dolgov, dati redno podporo kmečkim revežem, vrniti zarubljeno premoženje lastnikom, zagotoviti delo brezposelnim in še nekaj drugih zahtev. Župan se je izmotal s tem, da je prisotnemu kmečkemu revežu Jožefu Barutu iz svojega žepa dal 15 lir. Obljubil je, da bodo zahteve protestnikov izpolnjene, kar se seveda ni zgodilo. Protestniki so se popoldne mirno razšli.

Drugi množični protest, oziroma demonstracija je bila 3. julija 1932 v Kopru, kamor so prišli prebivalci štirih občin; Dolinske, Dekanske, Šmarske in Koprske. Nekaj več kot 1200 ljudi se je zbralo pred občinskim poslopjem, na današnjem Titovem trgu. Zahtevali so župana, ki je prestrašen poslal sporočilo, da je bolan. Martin Montanja je nagovoril protestnike in naštel iste zahteve, kot so jih predstavili na protestu v Dekanih. Množica na trgu je bila vse glasnejša in policijski komisar italijanskih oblasti, je ukazal aretirati govornika, a tudi nekaj glasnejših mladih Slovencev, med njimi tudi Valerija Jakomina iz Čežarjev. Množica zbrana na trgu je začela kričati naj jih izpustijo in pritiskati na fašiste in karabinjerje. Prestrašeni karabinjerji in ob tej priliki mobilizirani fašisti, so obkoljeni z množico protestnikov, aretirane kmete izpustili.

upori
Zborovanje fašistov v Pasji vasi, oziroma Dekanih leta 1938.

Kakorkoli že, tudi veliko koprskih lastnikov trgovin je kasneje izjavilo, da so bili solidarni s protesti slovenskih kmetov in bi trgovine zaprli, če bi prej vedeli za načrtovan protest na mestnem trgu. Protestniki so se razšli šele, ko je koprska mestna oblast obljubila, da bo izpolnila njihove zahteve. Ne glede na neizpolnjene zahteve, so se ob tej priliki prebivalci Slovenske Istre zavedli svoje moči, če nastopijo združeno. Slovenske družine so začele vračati vsiljene fašistične obleke za otroke, povečala se je moč “Združene kmečke obrambe” in vse bolj tudi odpor in upor proti agresivnemu italijanskem nacionalizmu in fašizmu.

Vir Slovenska Istra v boju za svobodo

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja