Kakšni uporniki bi bili, če ne bi pisali tudi o uporih v Kopru. Najbolj se sicer piše o uporu leta 1348, ko so se Koprčani uprli Benečanom, vendar ta upor, za našo prihodnost, ni bil tako pomemben, kot tisti v času Francoske revolucije, ko so prvič v zgodovini cerkev ločili od države. V tem času je znanost rušila verske dogme eno za drugo in postalo je jasno, da je vera izključno osebna zadeva in njene dogme ni mogoče več vsiljevati vsem državljanom.
12. maja 1797 je bilo dejansko konec prevlade Beneške republike, saj so beneški dož in veliki svet predali oblast začasni občinski upravi, ki je že par dni kasneje Benetke predala francoski vojski. Beneške oblasti je bilo konec in v vseh obrežnih istrskih mestih je vrelo, saj so se po nekaj stoletjih rešile okupacije Benečanov. Francoska vojska pod poveljstvom Napoleona, se je bližala istrskim mestom, meščani so šli na ulice in začeli so se nemiri. Od vseh istrskih mest, je bil upor najbolj množičen in nasilen v Kopru in Izoli. V Izoli je bil ubit beneški podesta Niccolo Pizzamano, a sta krivca zbežala, zato so izolske oblasti obesile na vislice tabli z njunima imenoma. Bila sta namreč obsojena na smrt z obešanjem.
V Kopru, kjer se je sloj bogatašev pripravljal na predajo Avstriji, je upor izbruhnil 5. junija 1797, a se je umiril že naslednji dan, brez žrtev. Avstrijci, ki so bili v pripravljenosti na nekdanji meji z Benečani, so izrabili priložnost in prišli kot rešitelji pred uporniki v mesto. “Rešitelji” so takoj uvedli preiskavo in zadevo predali koprskemu sodišču 2. stopnje. Določili so da morajo do 12. junija vsi uporniki predati orožje. Med vplivneži koprskih kontrad (okrožij) so poiskali špijone, oziroma izdajalce. Ti slednji so izdali imena vseh, ki so bili najbolj zaslužni za izbruh upora v mestu. Med vodji upora so bili Italijani in Slovenci, čeprav danes nekateri trdijo, da je bilo v mestu izključno italijansko prebivalstvo.
Med najbolj aktivnimi v uporu sta bila brata Antonio in Giovan Battista Monian, Iseppo Verzier, Francesco Fedola, itd… A tudi kar nekaj Slovencev, med katerimi so bili: Lorenzo in Nicoletto Muslavič, ki sta stanovala v Božji dragi. Sodelovali v uporu so še: Vincenzo Matjašič, Zuanne Matjašič, Nazario Kocjančič in drugi. Med trajanjem preiskave, je bilo vsak dan več prijavljenih udeležencev protestov. Med slojem bogatih in večinskim revnejšim slojem prebivalstva, je bilo veliko špijonov, a tudi kar nekaj takšnih, ki so izrabili priliko in prijavili svoje sovražnike in take ljudi, do katerih so gojili dolgoletne zamere, a tudi takšne, ki so jim bili konkurenti, ali v napoto v poslih in pri oblasti. Vrstile so se tudi prijave o vdorih in ropih v stanovanjih in poslovnih prostorih med protesti, kar ni bilo vedno lahko dokazati. Prijavljenih je bilo tudi kar nekaj takšnih, ki tiste dni sploh niso bili v Kopru, temveč v mestih daleč proč. Svojo nedolžnost so dokazovali s pričami in dokumenti, zaradi katerih je bilo jasno, da so bili drugje. Zaradi množičnih prijav nedolžnih ljudi, lahko sklepamo, da takrat Koprčani niso bili “brava gente”, temveč vse kaj drugega.
Preiskava je trajala dolgo, da so vse falše prijave izločili. Nekatere, manj pomembne upornike, so že med preiskavo izpustili, ker so ocenili, da so bili že dovolj kaznovani z zaporom. Na koncu je ostalo nekaj nad 12 obtožencev, ki jim je bila krivda dokazana, a kazni sodišča so bile kar hude. Dva voditelja upora, po mnenju sodišča, so kaznovali z 10 letno kaznijo veslanja na galejah, z železnimi okovi na nogah, en Koprčan je prejel, a 5 letno kazen, 4. tri letno kazen, trije pa 18 mesečno kazen veslanja na galejah z okovi na nogah. Sedem obtožencem je bila določena kazen od 10 do 3 leta zapora v popolni temi. Nekaj čez 20 obtožencev je bilo obtoženo na izgon iz mesta in mestnega ozemlja, to je 15 milj od meje koprskega ozemlja. Če bi prekršili kazen je bilo določeno 300 lir kazni za vsak prekršek.
Sodišče v Kopru je vodilo postopek in obsodbe po beneških zakonih in navadah, zato, ga je morala pregledati nova oblast, ki je obsodbe priredila zakonom nove oblasti. Tako je grof Thurn v imenu oblasti spremenil kazni veslanja na galejah, v kazni v zaporu in prisilnega dela na javnih delih, seveda z okovi na nogah, v enakem časovnem trajanju. Sodba je bila določena 26. avgusta 1797. V prisotnosti velike množice meščanov je bila sodba oznanjena in obešena v javni koprski Loži 12. septembra 1797.
Boris Umer