Ko je bil Koper samostojna občina so imeli pripravljene ukrepe ob primerih epidemij, a z beneško okupacijo mesta so bili ukrepi zaostreni. Po potrebi so v kriznih časih izvolili 3 zdravstvene providurje, a leta 1485 so ustanovili Magistraturo zdravstvenega urada, ki je skrbel za zdravje in nadziral ukrepe. Ker so Benetke imele trgovske stike z deželami Bližnjega vzhoda in Severno Afriko, od kjer so se širile epidemije bolezni, so iz te krajev ob takoj ob izbruhu bolezni poročali v Benetke in uvedli ukrepe blokade pristanišč.
Nadzirali so vsa pristanišča in tudi manjše pomole, ki ji je bilo takrat veliko; S. Katerina, S. Nikolaj, Debeli rtič, Ruda pri Izoli, itd,.. Zgradili so lazarete in druga skladišča, kjer je blago stalo določen čas. Skrbno so pregledovali ladje in vozove na kopnem. Dobo karantene (kontumacije) so podaljšali na 40 dni, pred tem je trajala karantena od 14 do 20 dni. Pri kršitvi ukrepov je bila kazen 100 dukatov. Pri večjih kršitvah so zaplenili ladje in tovor, ali celo ladjo skupaj s tovorom zažgali.
25. marca 1577 so v Kopru ustanovili glavni sedež zdravstva za provinco. Člani te institucije so sprejeli ukrepe, da morajo vse zdravstvene dovolilnice izdane v Kopru imeti podpis zdravstvenih uradnikov in mestni pečat. V primeru epidemije so vsi trgovci morali pri mestnih vratih pokazati dovolilnice, ki so ji pregledali čuvaji mestnih vrat ali zdravstveni nadzorniki. Če je bil trgovec zdravstveno sumljiv so mu prepovedali vstop v mesto, njegovo blago pa zažgali. V primeru kršitev predpisov so trgovce zaprli v ječo.
Vir: Zdenka Bonin, Pokrajinski arhiv Koper
Boris Umer