Trte, grozdje in vino je zaznamovalo naše kraje in mesto Koper še iz časa Rimljanov, ko so vinsko trto začeli gojiti množično. Prav okoli Kopra, oziroma pri izlivu reke Timav v morje, na Krasu in severnem delu Istre, je že za časa Rimljanov rastla prav posebna trta, iz katere so na tem področju naredili le nekaj sodov dragocenega vina. Takratni kronisti in Plinij starejši pišejo, da je vsa produkcija tega črnega, oziroma rdečega vina, bila vsako leto odpeljana v Rim. Rimljanski pisec Plinij v knjigi “Naturalis historia” piše v prvem stoletju, da je vino Puccinum bilo najljubše vino cesarja Avgusta in njegove žene Livije.
Še pred kakšnimi 20 leti so predvidevali, da je Teran na Krasu in Refošk v Istrti antični Puccinum, saj so naredili tudi analizo DNK, s čimer so dokazali, da je trta avtohtona. Na Žalost se z intrerpretacijo zgodovinskih zapisov, ne ukvarjajo samo politiki, temveč tudi poslovneži. Tako so Italijani z medijsko kampanijo za vino Prosecco, dosegli, da je postalo tržna uspešnica in vedno več razprav “strokovnjakov” trdi, da je Prosecco antični Puccinum. Omenijo sicer le bežno, da ni dokumentov o tem kdaj in kako je ta trta in vino prišlo s Krasa v italijanske ravnice.
Hrvati po drugi strani pišejo, da je vino Puccinum narejeno iz trt, ki so rastle okoli Momjana ali Sovinjaka, ker je tam v bližini reka Mirna, po kateri v notranjost pride blago sredozemsko podnebje. Kakšna povezava je med reko Timav in Mirno sicer ne vem. Hrvati grejo še dlje, saj pravijo, da so njih antični Grki naučili točat kruh v vino, mogoče kje v gozdovih za Karpati.
Naši “strokovnjaki” se tudi ne znajo poenotiti pri iterpretaciji Plinijevih zapisov. Eni pišejo, da je Puccinum Teran, drugi, da je Refošk, tretji oboje, ker je to ista trta.
Na problem izvora skoraj vsi gledajo z današnjim načinom razmišljanja o vinih, ki jih pridelajo iz iste sorte trte, zato so njihove predpostavke napačne. Tak način pridelave, je novejšega datuma, saj so nekoč sadili v vinograd različne sorte trt, zato, da je bil pridelek vsako leto podoben, ker različne sorte ne rodijo obilno vsako leto. In ime vina je bilo vezano na kraj kjer so ga pridelovali in ne na sorto trte. Kakorkoli že v času nekdanje Avstrije in kasneje Avstro-Ogrske, so bila severno od naših krajev zelo priljubljena vina iz Istre, še posebno Malvazija, Refošk in Teran. Skoraj vse istrsko vino so tovorili ter prodali na Kranjsko in Avstrijo. Sicer takratna vina; Refošk, Teran in Malvazija, niso billa takšna kot danes, saj vinogradi niso bili monokultura ene trte in vina so pridelali na naraven način. Danes imamo sicer vina dobrega okusa in vonja, a koliko kemikalij je v vinu, je druga zgodba.
Foto album
Boris Umer