
Koprski gigant, ki je klavrno končal v plenjenju raznoraznih finančnih mojstrov. Prvotna zamisel je bila zgraditi tovarno v Sežani, a ko je leta 1954 koprščina definitivno pripadla Jugoslaviji in ko se je pridružilo italijanskim optantom tisoče Slovencev, ki so zapustili te kraje predvsem zaradi pomanjkanja dela so sklenili tovarno zgraditi v Kopru, niso pa jo preimenovali v Tomok, kot bi se spodobilo, saj se Tomos lepše sliši. Zgradili so jo na nekdanjem Marsovem polju, kjer so nekdaj prirejali vojaške parade, igre in javno pogubljali obsojence. Tovarna je bila drugi dom tisočerih domačinov kjer so ne samo dobili delo ampak tudi primerno izobrazbo. V okviru tovarne je deloval tudi Inštitut – danes bi mu rekli inkubator idej in kadrov, ki je razvijal nove proizvode in bil z dirkalnimi motorji uspešen daleč naokoli . Tomos je deloval uspešno do razpada skupne države ko so se spremenile meje in oblast in so na svetlo prilezle vse sorte podgan, ki so zavohale lahek plen.
Na slikah iz petdesetih let prejšnjega stoletja vidimo gradnjo tovarne, vsakdanji živžav ob prihodu in odhodu in limuzine ob obisku etiopskega cesarja Sellasie – Negus smo mu takrat pravili. Tomos je namreč bil biser v takratni državi in marsikateri državnik si je z gostiteljem Titom rad ogledal tovarno.
Blagovno znamko in tovarno TOMOS, uspešno tudi v tujini, so naši osamosvojiteljski ekonomisti spravili na kolena. Sodišče je 3. januarja 2019 uvedlo stečajni postopek.
Foto album