Pitna voda je bila v preteklih stoletjih v Istri dragocena dobrina. Koper je sicer imel začasno rešitev vodovod po kamnitem kanalu speljanem iz izvira nad Olmom po dolini, do Škocjana in čez soline je voda pritekla v mesto po lesenih ceveh. Vodovod, ki je zadostil potrebam obalnih mest, od Vzročka izvira Rižane do Kopra, Izole in Pirana, z vejo speljano proti Ankaranu, pa je bil končan šele leta 1935. Na 4. sliki stanje končanega vodovoda 25. maja 1935. A je bila to žal rešitev samo za obalna mesta, čeprav je bil v načrtu tudi višinski vodovod.
V koprskem zaledju se ni nič spremenilo, oskrba z vodo je bila podobna, kot v preteklih stoletjih. Na 1. sliki obzidan izvir z zajetjem pri Čubedu – Kubedu med leti 1930 – 35. Nekatere hiše po vseh so sicer imele vodnjak z vodo speljano s streh, a ob daljših poletnih sušah so se takšni vodnjaki izpraznili. Zato so iz tistih vasi, kjer v bližini ni bilo izvirov, ki niso presahnili, hodili po vodo z vozovi z vprego (3. slika), z osli in peš. Kakorkoli že s končanim vodovodom za obalna mesta leta 1935 problem pitne vode za vasi v zaledju Kopra ni bil rešen. Vasi pod Kraškim robom, kot so Loka, Podpeč, Zazid in druge so imele blizu vasi izvire in tudi nekatere vasi, kot so Labor, Puče, Abitanti, Kubed, a za višinski vodovod so morale počakati še dolgo let.
Foto album
Boris Umer