Jadrnice pred Ankaranom
Gostje jadralnega kluba Adriaco (Reale Yacht Club Adriaco), prihajajo v San Nikolaj v Valdoltri (San Nicolo D`Oltra), danes se kraj imenuje Ankaran.

Na začetku prejšnjega stoletja, je bilo morje vsak dan posuto z neštetimi jadri, a večina jadrnic, so bile ribiške, potniške in tovorne jadrnice. Športno, tekmovalno in rekreacijsko jadranje si je lahko privoščila le peščica premožnih jadralskih navdušencev. Jadrnice sta v Kopru izdelovala brata Depangher, o čemer smo že pisali, a večinoma manjše. Velike tekmovalne jadrnice, pa si ni mogel vsakdo privoščiti. Ena izmed jadrnic, kot so tiste na 2. sliki, je bila privezana v pristanišču Izolska Vrata. Lastnik jadrnice Amrita (panfilo goleta) je bil Amedeo di Savoia duca D`Aosta, ki je z njo tudi tekmoval na regatnem polju pred Ankaranom (2. slika). Njegova jadrnica Amrita, je ostala dalj časa privezana v pristanišču Izolska Vrata, ko je vojvoda odpotova v Afriko kot podkralj, oziroma kraljev namestnik za A.O.I. (Associazione delle organizzazioni italiane di cooperazione e solidarietà internazionale), organizacije, ki jo je ustanovil Badoglio in je A.O.I. pravzaprav bila komanda italijanskih kolonij vzhodne Afrike. Gradili so pač fašistični imperij, ki se je razblinil, kot gradovi na oblakih.

Lastniki velikih luksuznih jadrnic, od katerih so nekatere bile tudi v Kopru, v začetku prejšnjega stoletja niso imeli svojega Jahtnega kluba, a tudi nihče drugi, takrat ne. Tako je skupina zelo premožnih ljubiteljev jadranja združenih v “Družbi za regate”, leta 1903 ustanovila jadralno družbo imenovano “Yacht Club Adriaco“, ki je imela začasni sedež v prestižnem Hotelu ob morju v Trstu. A 25. junija leta 1905 so sedež preselili na predelano delovno barko privezano na tržaškem pomolu Sartorio. A že januarja 1912 je bila otvoritev novega plavajočega sedeža Jaht kluba Adriaco (3. in 4. slika), ki je bil privezan ob istem pomolu, kot prejšnji. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja, so plavajoči sedež kluba odvlekli po morju v Piran, kjer so ga popravili in obnovili. Na 3. sliki vidimo plavajoči sedež kluba, ki ga iz Pirana vlečejo nazaj v Trst. Tu je bil sedež kluba do leta 1925, ko so ga preselili v stavbo na kopnem imenovano rdeča hiša, ki so jo kasneje povečali in dogradili še eno nadstropje.

Družbeniki takratnega Jaht kluba Adriaco, so bili zelo dejavni italijanski nacionalisti in iredentisti, tako, da Slovenci niso imeli nobene možnosti sodelovanja, a tudi drugi ne Italijani ne. Ker je bil v tistem času to edini elitni Jaht klub v teh krajih, so v njem sodelovali tudi premožni lastniki jaht iz Kopra. Kakorkoli že je Jaht klub Adriaco (Yacht Club Adriaco) najstarejši še delujoči jadralni klub v Jadranu, ki neprekinjeno deluje od leta 1903 do danes.

Gallery Wordpress

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja