zastor gledališča
Zastor nekdanjega gledališča v Kopru, z risbo koprskega slikarja Gianellija, ki je izginil neznano kam.

Pred leti smo se poslovili tudi od starega gledališča. Po obnovi imamo namreč dvorano bolj podobno kakšnemu TUŠ-evemu kinematografu kot gledališču. Ampak kakor pravijo naši strokovnjaki – čas gre naprej in moramo se modernizirati. Kakšni nazadnjaki so tam v Benetkah s tistim gledališčem La Fenice, za katerega obnovo so zmetali 55 milijonov evrov, ali restavrirano gledališče Politeama Rossetti v Trstu, da ne omenjam Parižanov ki popravljajo tisto staro napol pogorelo Notre Dame.

No, da se povrnem k našemu staremu gledališču kjer so sicer škripale deske, tako da če si zamudil začetek predstave si s škripanjem opozoril nase širno občinstvo. Ampak je imelo dušo in telo kakor se temu reče. Bilo je starejše od legendarnega La Fenice, saj je bilo zgrajeno kar 150 let prej – leta 1647. Na njegovih deskah so igrali Rigoletta, Seviljskega brivca, Fausta, Traviato, Nabucco, dela Goldonija in mnogih drugih. Posebnost gledališča je bil tudi zastor, ki je predstavljal za današnje čase sicer ne kaj prijetno plat beneških osvajanj, a bili so pač drugačni časi. Prizor je prikazoval koprčana Gavarda (sorodnika tistega Gavarda po katerem se je imenoval današnji Belveder) kako juriša na obzidje takratne Candie na Kreti. Candia je bila glavno mesto, (današnji Heraklion) in je bila pod beneško oblastjo od leta 1212 do zasedbe s strani Turkov leta 1669. Vmes je prišlo do upora beneških kolonov in lokalnih Grkov, kar so Benečani leta 1366 zatrli in ponovno zavzeli otok. Koprčani zelo ponosni na dejanja svojega rojaka so tako pri slikarju Gianelliju o katerem smo tukaj že pisali, naročili izdelavo tega zastora. Na sliki je opisani zastor, a njegova usoda (in konec?) je ravno tako zastrta

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja