Koprski oblastniki so v začetku 15. stoletja naročili furlanskemu kiparju kip pravice (2. slika) in ga postavili na sredino Pretorske palače. V 17. stoletju je bil kip pravice premeščen na vrh sramotilnega stebra, ki je stal na trgu Brolo. Na Finijevem zemljevidu Kopra iz leta 1619 je sramotilni steber narisan sredi trga Brolo, ki je še brez kipa na vrhu. Giuseppe Caprin v 2. knjigi “L’Istria Nobilissima” piše, da je na vrhu stebra stal rimljanski kip spremenjen, tako, da je predstavljal Pravico. Vendar vsi ohranjeni dokumenti in tudi zgodovinarji to demantirajo. Rimski kip z dodano glavo so postavili na vrh Pretorske palače, ko so kip pravice, ki ga je izdelal furlanski kipar prestavili na vrh sramotilnega stebra na trgu Brolo.
Sramotilne stebre oziroma stebre pravice (Colonna infame) so imela skoraj vsa mesta v tistem času. Na Brolu so na vrhu stopnic ob stebru postavili kaznovane prestopnike na ogled in tam so izvrševali vse kazni. Na primer iztaknili oko, odrezali prst, ali več, odrezali uho in tudi smrtne kazni so izvršili pod stebrom. Steber skupaj s kipom je stal na trgu Brolo do leta 1897. Tega leta po prevzemu oblasti od Avstro-Ogrske so inženirju Prosperu Petroniju naročili preureditev trga Brolo.
Tako so po nekaj sodnih zapletih odstranili sramotilni steber s trga Brolo. sramotilni steber so leta 1920 ponovno sestavili in postavili na vrt Pokrajinskega muzeja. Kip pravice brez sablje v roki je bil dolgo na vrtu koprske družine in je tudi v muzeju.
Foto album
Boris Umer