Nekoč, ne tako zelo daleč nazaj, je bila solidarnost Slovencev in Slovenk v okolici Kopra in vaseh zelo prisotna. Pomagali so si med seboj, skupaj vzdrževali ceste, struge potokov in vso skupno infrastrukturo. V današnjih časih, z amerikanizacijo družbe, takšen solidaren način življenja zelo hitro izginja, skupnih dejavnosti je vedno manj, kakor pojejo naši glasbeniki: “Vsi za enega, eden zase.”

Osapske žene slikane v Ospu preden so odšle na obisk ranjencev v bolnišnico Valdoltro. S seboj so odnesle polne plenjerje hrane in pijače za ranjence. Fotografija iz leta 1946
Osapske žene slikane v Ospu preden so odšle na obisk ranjencev v bolnišnico Valdoltro. S seboj so odnesle polne plenjerje hrane in pijače za ranjence. Fotografija iz leta 1946

A nekoč je bilo drugače, zato povejmo našim mlajšim generacijam, da smo skupaj veliko močnejši, kot vsak sam zase. Celo več, nekoč so si naši predniki in prednice vzeli od ust, zato da so pomagali drugim, kar dokazujejo 2 stari fotografiji. Za primer je tokrat ena najstarejših naših vasi Osp, a tudi v drugih vaseh je bilo podobno. Na 1. fotografiji iz leta 1946, so se žene iz Ospa fotografirale, preden so odšle na obisk ranjencev v bolnišnico Valdotro. Kot je videti so s seboj odnesle polne plenjerje (pletene naglavne koše) hrane in pijače za ranjence, čeprav tudi same niso živele v izobilju. Vojna se je končala pred nekaj meseci, zato so bili to težki časi obnove požganih vasi in odprave drugih posledic vojne. A občutek je bil lep, ne glede na težave tistih časov, saj so bili naši predniki zmagovalci v minuli vojni. Podobno, lahko opazimo na 2. fotografiji, ki je nastala nad vasjo Osp spomladi leta 1944, ko je še divjala vojna. Mladenke, oziroma pupce so v plenjerjih prinesle hrano in druge potrebščine partizanom. Doma so bile med vojno večkrrat lačne kot site, a vseeno so si vzele od ust, da so hrano lahko dostavile partizanom in s tem tudi svoje mlado življenje postavile na kocko. Kogar so okupatorji ujeli pri takšnem početju, ga je, ali jo je čakalo mučenje in smrt s streljanjem.

Osapska dekleta spomladi leta 1944, ko so prinesle hrano partizanom.

Naše prednice in predniki so nam res lahko za vzor, a bodo to tudi mlajšim generacijam?

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja