marsičeva hiša
Na trgu Brolo označena Marsičeva hiša, kjer je bila slovenska hranilnica in slovenska osnovna šola.

Oblast, mediji in večina piscev pišejo in prikazujejo Slovenke kot mlekarice, perice in umazane Šavrinke, Slovence pa kot uboge poljedelce, kolone in v glavnem sluge Italijanski gospodi v Mestu. Slika Slovencev in drugih ne Italijanov v mestu in okolici ne bi mogla biti bolj napačna, danes bi rekli fake. Današnja oblast in večina medijev je nasedla več sto letni propagandi italijanskih nacionalistov o italijanskosti Kopra in drugih Istrskih mest.

Od leta 1860 naprej smo v 19. stoletju v mestu Koper imeli osnovno slovensko šolo, slovensko gimnazijo in slovensko učiteljišče. V mestu in v vaseh pa številna slovenska kulturna, pevska in druga društva. Glasbeno društvo Zvezda ustanovljeno leta 1906 v Kopru je združevalo slovenske ljubitelje glasbe. A tudi dramsko društvo Istra (1. slika), ki je bilo ustanovljeno leta 1908 je bilo za Slovence pomembno. Orkester slovenskega učiteljišča v Kopru leta 1906 na 3. sliki.

kultura v kopru
Orkester slovenskega učiteljišča v Kopu leta 1906. V sredini stoji učitelj glasbe Ivan Sprachman, za njim v beli obleki Srečko Kumar. (arhiv Gimnazije Koper)

Slovenski časopisi od leta 1860 naprej, kot so Jadranska ZarjaSlovenski PrimorecIstrski Primorjan in drugi so sicer izhajali v Trstu, a so s pomočjo čitalnic v mestih in po skoraj vseh vaseh prinesli slovensko zavest, da nismo manjvredno ljudstvo, kot so nas prikazovali italijanski nacionalisti.

Leta 1968 je Avstro Ogrska sprejela novo ustavo z liberalnimi zakoni, a za Slovence je bil najpomembnejši tisti o pravici združevanja in ustanavljanja društev. Pri nas so do leta 1918 delovala številna društva, ki so nastajala od 1970 naprej. Naštejmo najbolj odmevna:

  1. Dekani; 1887 Godbeno društvo Istra, 1903 katoliško izobraževalno društvo, 1907 Godbeno društvo Lira.
  2. Marezige; 1897 Pevsko in bralno društvo, Pevsko in bralno društvo Neodvisnost
  3. Osp; 1897 Pevsko in bralno društvo Domovina
  4. Gabrovica; 1898 Bralno društvo, 1905 Slovensko pevsko in Bralno društvo
  5. Kubed; 1898 Pevsko in bralno društvo Skala
  6. Plavje; 1898 Pevsko in bralno društvo Straža
  7. Sv. Anton; 1900 Slovensko pevsko bralno društvo Svoboda
  8. Truške; 1900 pevsko društvo Straža
  9. Pobegi; 1900 Slovensko pevsko in bralno društvo Ilirija
  10. Spodnje Škofije; 1902 Pevsko bralno društvo Slovenija
  11. Srednje Škofije; 1908 Pevsko bralno in godbeno društvo Istrski grmič
  12. Prešnica; 1903 Bralno in pevsko društvo Zora
  13. Podpeč; 1906 Pevsko in bralno društvo Sloga
  14. Trebeše; 1907 Pevsko in bralno društvo Slovenija
  15. Sočerga; 1907 Delavsko izobraževalno in podporno društvo
  16. Bertoki; 1908 Pevsko bralno in godbeno društvo Samo
  17. Sv. Barbara in Jelarji; 1908 pevsko bralno in godbeno društvo Slovenski dom
  18. Loka; 1908 Katoliško slovensko izobraževalno društvo
  19. Bezovica; 1909 Izobraževalno društvo Zvroček
  20. Čežarji; 1909 Pevsko bralno in godbeno društvo Volarič
  21. Beka; 1910 Pevsko društvo Lilija
  22. Ocizla; 1910 Izobraževalno društvo Zveza
  23. Šmarje; 1912 Pevsko in bralno društvo Branik
  24. Štramar; 1912 Bralno in pevsko društvo Obmejna Straža
  25. Boršt; 1912 Pevsko, bralno in godbeno društvo Naprej
  26. Manžan; 1912 Pevsko in bralno društvo Domobran
  27. Pomjan; 1912 Pevsko i n bralno društvo Slovenija
  28. Gažon; 1914 Pevsko bralno društvo Jadran
  29. Tinjan; 1914 Katoliško slovensko izobraževalno društvo
  30. Gunjači; 1914 Pevsko izobraževalno društvo Ilirija

Vir: Slovenska Istra v boju za svobodo (Raul Šiškovič, Salvator Žitko) in drugi viri.


Gallery Wordpress

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja