Sicer se nisem spuščal v definicije besed grad, dvorec ali celo kaštelet kot so mu pravili pred vojno, ampak mislim da podeželski dvorec še najbolj izraža podobo in namen te zgradbe. O njem smo že pisali a mi je prišla pod roke lepa razglednica iz konca 19. stoletja, kjer ta dvorec kraljuje samoten na samem robu semedelskega griča. Tudi pod njim še ni železnice, jadrnice so privezane na takratni pomol pred hotelom Miralonda, kasnejša Venezia in jadra so najbrž dodana, kot je bila takrat navada avtorjev razglednic, da malo popestrijo motiv.
Glede na to da na raznih straneh berem neke neumnosti o srednjeveškem gradu, bom ponovil sicer že znana dejstva. Dvorec je dal leta 1885 zgraditi doktor Pio iz družine Gravisi, po obiskih podobnih dvorcev v okolici Torina, kot zatočišče (pred ženami?) zase in za svoje prijatelje. Kasneje je lastništvo prešlo na nekega tržaškega zlatarja in leta 1931 ga je kupil inženir Fonda, tisti, ki je bil tehnični direktor v novoustanovljeni ladjedelnici ISTRIA. On je dvorec leta 1936 povečal in dal restavrirati tudi stari del, vse opremljeno z z deli koprskih slikarjev Troy in Zamarin. Po vojni je bil dvorec nekaj let zapuščen, kasneje pa so bila notri stanovanja. “Propada ga je rešil” koprski podjetnik Nemec, tako da ga je podrl in zgradil na novo. Pravijo da je tudi notranjost uredil “kot anbot”. Na treh slikah vidimo dvorec največ 15 let po zgraditvi, med širitvijo leta 1936 in v končni podobi po letu 1938.
Foto album
Stanko Ivančič