Rižanske pantagane bi rekli danes, nokoč pa so to bili bobri. Še dandanes naletim na koga, ki trdi, da so konec petdesetih in v šestdesetih letih prejšnjega stoletja v Rižani gojili bobre. No, tako so takrat pisali v časopisih. Spodaj je članek iz Slovenskega Jadrana v petdesetih, kjer so sicer napisali pravilno, da so to nutrije, ampak ljudje raje slišimo tisto, kar nam zveni lepše in bobri so kar neke legendarne živalce, ki gradijo jezove, ne pa te plavajoče podgane kot jih imenujejo gor na lublanskem Barju, ki kar naprej nekaj kopljejo in grizejo zelenjavo vrtičkarjem.
Vsekakor je takrat bilo vse polno entuziazma nad bodočo farmo repnih bobrov, kakor so jim tudi rekli in eni so že šteli denarce, ki bodo padali s prodajo njihovih kožuščkov. Črnemu Kalu pa se je obetala deželna slava zaradi te farme.
Kot vsaka moda je tudi ta minila, saj so se gospe po svetu naveličale teh podganjih kožuhov in so prešle na bolj cenjene polarne lisice, kune, astrahanske ovčke… Cena teh “bobrovih” kožuščkov je padla, farmo so zaprli, nutrije pa so šle svojo pot v svobodo.
Stanko Ivančič