legionar
Rimski legionar, kot je izgledal v 1.stoletju našega štetja

Ob sedanji slovenski obali in v Slovenski Istri, so se v časih Rimljanskega imperija naselili številni legionarji, ko so se upokojili. Rimljanska oblast je svojim vojakom, oziroma legionarjem, ob upokojitvi, dala vsoto denarja, ali dala v last zemljišče, ki je postalo njihov dom. Legionarji so se lahko upokojili po odsluženih 20 letih, nekateri tudi več. Dokaz za prisotnost legionarjev pri nas sta 2 kamnita nagrobnika na 2. sliki, ki ju hranijo v muzeju JJ Winckelman v Trstu. Prvo kamnito ploščo, oziroma nagrobnik z epitafom legionarja legije “XV Apollinaris” z imenom Caius Titius, so našli v Pomjanu pri Kopru in je v tržaškem muzeju od leta 1843. Drugo so našli v nekdanjem Portorožu, v stari cerkvici S. Lovrenca. Legionar veteran legije “Primae Italicae” Lucius Papius Macellinus je dal vklesati epitaf posvečen tudi svoji ženi M.. Secondini. Na sredini ima okroglo luknjo, ker je bila uporabljena kot temelj za torkljo (stiskalnica za oljke). Tudi ta nagrobnik je v tržaškem muzeju, kjer ga hranijo od leta 1843. V tržaškem muzeju hranijo od leta 1909 tudi nagrobno ploščo epitafom svobodnjaka (liberta) z imenom Tito Cesernio Ucero, ki so jo našli v Izoli, torej takratni izolski Tito.

Na podlagi arheoloških ostankov iz časov ko so naši kraji bili del Rimljanskega imperija, najdenimi že pred enim ali več stoletji, lahko sklepamo, da je bilo tukaj veliko naseljencev in verjetno še vedno nekaj staroselskih Histrov, ki so se počasi asimilirali. Rimljanskim vojakom, oziroma legionarjem, je bila sedanja Slovenska Istra všeč in so se, po upokojitvi radi naselili tukaj. Ni bilo veliko takšnih prekaljenih bojevnikov, ki so preživeli številne bitke v 20 letnem vojaškem stažu. Zato je zanimivo, da je kar nekaj takšnih ustvarilo dom, oziroma kmetijo (vilo rustico) pri nas.

O rimljanskem legionarju veteranu imenovanem Caius Titius (Caio Tizio), ki je odslužil vojaški rok v legiji XV Apollinaris, ki je delovala na področju Akvileje, Emone (Ljubljana) in do današnjega Siska v takratni Panoniji, je bila v Miljah pred kratkim predstavljena knjiga. Knjigo z naslovom “TERGESTE città del destino” je napisal dr. zgodovine Alessandro De Antoni. Caius Titius se je rodil v takratni Galiji, današnji Franciji in preživel otroštvo v mestu Vienne ob reki Rhodanus (Ron ali Rodan). Ob upokojitvi mu je Rimski imperij dal v last zemljišče na področju današnje vasi Pomjan, kjer je želel živeti. Več podatkov o njemu nimamo, ker je delno ohranjen.

Titius
Na levi strani kamnita plošča nagrobnika najdena v Pomjanu pri Kopru leta 1843. Na desni strani kamnita plošča z epitafom legionarja z imenom Lucio Papio Marcellino, najdena v cerkvi nekdanjega Portoroža leta 1843. Luknja na sredini je nastala, ker je bila nagrobnik uporabljen kot temelj stiskalnice za oljke.

To je bilo v prvem stoletju našega štetja, ko so se na skalnatem otoku sredi današnjega Koprskega zaliva, še pasle koze. V tistem času je bilo kar živo. O vili rustiki v Ankaranu smo tukaj že pisali, a na Bivju je bila velika rimska kmetija, gostilna s kopališčem (bazenom) ob cesti, ki je iz Trsta peljala v Istro. Ko so bili tam še arheologi, sem šel pogledat in videl dobro ohranjeno torkljo, oziroma stiskalnico za oljke, med ruševinami vile rustike in ohranjen bazen. Videti je bilo tudi rimsko cesto, ki je peljala v smeri Sermina. Pod Serminom ob takratnem izlivu Rižane v morje, je bilo rimsko naselje. V Žusterni je bilo rimsko pristanišče pod morsko gladino, ki se ga spominjam. Še vedno je tam pod vzhodnim delom kopališča in delno pod nasutjem, kjer je področje vodnih športov, za kajakaše, srfarje in kajtarje. Mesto na otoku je začelo nastajati, podobno kot Benetke šele proti koncu 4. in v 5. stoletju. V tistem času je Rimski imperij razpadal, s severa in vzhoda so prihajale vojske ljudstev, ki so napadale in plenile takratne prebivalce. Begunci so pred hordami plenilcev bežali na skalnati otok, kjer je nastalo mesto, prav tako, kot v istem času na otokih v Beneški laguni Benetke. Letos torej upravičeno proslavljamo 1.500 mesta Koper.

Foto album

Gallery Wordpress

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja