Mesto je bilo obkroženo s solinami od Semedele pa do Ankarana, vendar temu ni bilo vedno tako. Prva stoletja beneške prevlade je predel med mestom in Semedelo bil ploven in šele s počasnim zamuljevanjem s strani Rižane in Badaševice so se ustvarili pogoji za ureditev solin. Po zgraditvi ceste do Semedele leta 1827 pa je ostal predel nizkega morja izoliran med solinami in cesto. Ta predel je občinska oblast dajala v koncesijo za “peškjero” ali ribogojnico po naše. V začetku prejšnjega stoletja so po propadu solin sicer imeli v načrtu izgradnjo še ene velike ribogojnice na celotni površini škocjanskega zatoka, a jim je zmanjkalo denarja in časa. Zadnji zakupniki semedelske ribogojnice, bratje Stradi niso imeli kaj dosti sreče z njo, saj je močna nevihta v oktobru leta 1926 uničila nasipe in povzročila izgubo preko treh ton ribe. Ribogojnica se ni več obnavljala saj se je čez par let začela gradnja črpališča in izsuševanje celega območja. Na sliki iz leta 1910 cca vidimo to ribogojnico v obliki trikotnika.