Mlajša generacija si ne more predstavljati kako pomemben je bil radio še pred nekaj desetletji, oziroma v mladosti starejše generacije. Živimo v času digitalnih naprav, optičnih in brezžičnih internetnih povezav, videa in glasbe na zahtevo, ko radio po radijskih valovih poslušamo skoraj samo še v avtomobilu, kjer moramo imeti oči usmerjene na cesto in so ušesa prosta. Pa še tu večina posluša glasbo s svojega usb ključka.
Kot protiutež propagandi dveh radijskih postaj iz Trsta, ki je bil pod ameriško upravo, so v Kopru leta 1949 ustanovili radijsko postajo in 25. maja 1949 je v Kopru začel oddajati Radio Jugoslovanske cone Trsta, kasneje Radio Koper. Na začetku so v studiu imeli le en magnetofon in zelo šibek oddajnik. A leta 1952 so postavili nov zmogljivejši oddajnik, moč signala se je povečala in pri poslušanju ni več nadležno škripalo. V tistih časih ni bilo ne v Italiji, kot tudi ne pri nas, zasebnih radijskih postaj. Oblast obeh držav je imela izključen monopol nad obveščanjem poslušalcev. Namreč novice si lahko slišal po radiu, ali prebral v časopisu.
Radijski sprejemniki so bili dragi, saj se spominjam, da sta se starša 3 mesece pogovarjala o Savici. Imel sem skoraj 4 leta, ko sta kupila radijski sprejemnik model Savica.
Ko so cene padle z iznajdbo tranzistorja in je postal radio sprejemnik dostopen vsem, je prinesel svobodo izbire in dostop do informacij, ker radijskih valov oblasti niso in ne morejo blokirati, kot lahko danes internet. Lahko si poslušal različne postaje iz drugih držav in s tem novice, a tudi glasbo. Namreč bili smo že najstniki, a na naših radijskih postajah niso vrteli glasbe, ki smo jo radi poslušali, zato smo ponoči poslušali radio Luksemburg, kjer so vrteli svetovne novosti Bluza, Popa in Rock&Rolla. Zrasli smo ob spremljavi glasbe po radijskih valovih, torej naj še dolgo živi radio.
Boris Umer