Precej neobičajen in pomensko neznan naziv. Izhaja iz latinske posterule kar pomeni zadnja, stranska ali skrita vrata. V vseh srednjeveških obzidjih so jih imeli predvsem za obhod stražarjev ali pobeg iz obleganega mesta, v bolj varnih časih pa tudi za razbremenitev glavnega vhoda. To je bil slučaj tudi za našo pusterlo. Obzidje za njo so prebili cca 250 let po zgraditvi Mude – največjega mestnega vhoda. V teh glavnih vratih so bili nameščeni vojaki in financarji, ki so kontrolirali vsak vhod in zaračunavali potrebne davščine. V notranjosti oboka je bilo namreč še eno nadstropje in sicer v obliki žične kletke, tako da so od zgoraj lahko kontrolirali vse kar se je spodaj dogajalo. Promet je bil v tistih časih tako gost, da so odprli zraven pusterlo, za lokalno prebivalstvo, paolane in popotnike brez blaga za katerega bi morali plačat mitnino. Tako nekako kot na naših mejah pred leti – Schengen in NO Schengen. Slike seveda ne prikazujejo tisti čas, ko je bil promet neprimerno večji ampak so iz začetka 20. stoletja, ena pred in druga po prihodu elektrike v mesto.