O slovenskem šolstvu v Kopru smo že pisali, a tokrat malo bolj podrobno o nastanku slovenskega učiteljišča v mestu. Že 7. avgusta leta 1870 so na taboru v Kubedu zahtevali, da se v Kopru ustanovitvi slovenska glavna šola za Koprski okraj. Oblasti so že septembra ustanovile Istrsko učiteljišče v Rovinju, vendar je bil učni jezik italijanski. Za vse dijake, ki so podpisali, da bodo učili v hrvaških šolah v Istri, so imeli tudi učni predmet Hrvaški jezik. Ker je bilo število dijakov premajhno in Rovinj se je izkazal za neprimeren za sedež italijanskega učiteljišča, so po 2. letu šolo preselili v Koper. Koprsko učiteljišče v italijanskem jeziku je pričelo z učenjem leta 1872-73. Šolanje je trajalo 3 leta, kar se je spremenilo leta 1875. Na koprskem italijanskem učiteljišču je bil tudi predmet Slovenski jezik, vendar kot neobvezen, oziroma izbirni predmet.

V šolskem letu 1875/76 je bilo v Kopru ustanovljeno moško učiteljišče z oddelki z slovenskim, italijanskim in hrvaškim jezikom. Torej smo Slovenci v Kopru leta 1875, končno dobili učiteljišče v svojem jeziku. Ko je bilo ustanovljeno učiteljišče v Kopru, so ukinili učiteljišči v Trstu in Gorici. Dijake so preselili na trijezično učiteljišče v Kopru, seveda je bila Nemščina obvezen učni predmet in delno tudi jezik predavanj. Kar nekaj let so trajala prizadevanja predavateljev slovenskega učiteljišča, da so pričeli tiskati spričevala v slovenskem jeziku, a jim je tudi to uspelo.
Na učiteljišču je šolanje trajalo 4 leta. Slovenski oddelek je imel slovensko vadnico, oziroma osnovno šolo, v katero je bilo vpisanih 35 do 40 otrok slovenskih staršev, ki so v tistem času živeli v Kopru. Namreč v tistem času še ni bilo slovenske ljudske osnovne šole, to so odprli šele kasneje v Marsičevi hiši na Brolu. Že prvo leto se je vpisalo 110 učencev. V vadnici učiteljišča, ki je bila pravzaprav 1. slovenska osnovna šola v mestu od leta 1975 naprej, so bili vpisani otroci slovenskih staršev, ki so živeli v mestu in delali kot stražarji koprskih zaporov, uradniki na okrajnem sodišču in drugi. Dijaki 4. letnika učiteljišča so redno predavali v vadnici, saj je bil to zanje praktični pouk v slovenskem jeziku. Za sprejem v slovensko učiteljišče je bila zahtevana starost najmanj 15 let in kandidati so morali opraviti izpit iz slovenskega jezika in računstva (matematike).
Učiteljišče je bilo v prostorih nekdanjega samostana, kjer je danes slovenska gimnazija. Prvi slovenski učitelji pripravniki, ki so končali učiteljišče v Kopru so začeli poučevati leta 1876/77, a so bili večinoma iz Gorice, kamor so odšli. V naslednjih šolskih letih je učiteljišče končalo veliko domačinov iz Slovenske Istre. Učili so v slovenskih šolah Koprskega okraja. Med njimi so bili: Karel Mahnič iz Dekanov, Jožef Pečarič iz Pobegov, Jože Bertok iz Bertokov, Anton Tul iz Kort, Josip Valentič iz Čežarjev in mnogi drugi. Koprsko slovensko učiteljišče je delovalo od leta 1875 do leta 1909, to je 34 let.
Foto album