Ni naključje, da je avtor razglednice izbral predel mesta Božjo Drago, kjer so živeli ribiči in kmetje, nekateri so bili tako ribiči in kmetje, s hlevom v pritličju in stanovanjem v nadstropju. Prav v tem predelu, kjer so večinoma živeli revnejši prebivalci, je bilo še čutiti srednjeveški utrip in način življenja, ki se stoletja ni spremenilo.
Razglednic nekaj let prej še ni bilo, kar ne pomeni, da pošta v Kopru ni delovala. Ohranjena so pisma še iz časov, ko so bili ti kraji pod Francosko okupacijo, s primerom na 2. sliki, ko je bilo pismo poslano iz Kopra v Buje junija 1807. Pošta je torej delovala in pošiljateljev so bili iznajdljivi, kar je videti na 3. sliki, na pismu, ki je bilo iz Kopra poslano v Trst decembra leta 1844. Pošiljatelj je stroške poštnine 6 kron prepustil naslovniku.
Čeprav je bilo v Kopru že leta 1872 učiteljišče tudi v slovenskem jeziku (4 jezično učiteljišče), Slovencem v Kopru ni bilo lahko, ker je bil italijanski nacionalizem zelo agresiven in je Slovence prikazoval kot manjvreden narod. Tudi pošto v mestu so obvladovali italijanski nacionalisti in čeprav na kar nekaj razglednicah iz vasi v okolici mesta, iz začetka prejšnjega stoletja, najdemo slovenska imena in opise vasi, je bilo na poštnem žigu ime mesta samo v Italijanščini. Tako je ostalo, dokler ni 2. svetovna vojna marsikaj spremenila.
Tudi takoj po končani 2. svetovni vojni, ko je mesto bilo pod jugoslovansko upravo, je bil poštni žig samo v italijanskem jeziku. Šele meseca aprila leta 1946 se na razglednicah prvič pojavi dvojezični poštni žig (4. slika). Na razglednici poslani 17. aprila 1946, z znamko za 2 jugolire iz serije “Istra Slovensko Primorje”, vidimo prvič na poštnem žigu tudi slovensko ime Koper. Tako je še danes tudi v državi Sloveniji.
Vir knjiga “Capodistria che non ce piu” Anite Derin
Foto album: