V stoletju pred podpisom 1. pogodbe med Koprom min Benetkami, so bili zelo nemirni časi. Benečani so vztrajno širili svojo moč in vpliv. V Jadranskem morju so ropali ladje in mesta arabski gusarji. Leta 841 so pripluli do Kvarnerja, oplenili in požgali Osor. Naslednje leto so arabski gusarji pri Susku premagali benečansko vojno mornarico. Leta 875 so arabski gusarji, oziroma Saraceni prodrli v Tržaški zaliv in poskušali zavzeti Gradež, a jim ni uspelo. Kot nekoč v času Histrov in Liburnov, so gusarji napadali ladje in obale Jadranskega morja. Istočasno, kot arabski gusarji, so plenili tudi hrvaški gusarji. Hrvaški gusarji so napadli tudi benečansko laguno, oplenili in požgali mesto Caorle in vse do leta 865 napadali in plenili v Furlaniji. Hrvaški gusarji so leta 872 pripluli pred Piran, a ga niso napadli. Vendar so leta 1876 napadli in oplenili Umag, Novigrad, Sipar in Rovinj. Da bi se ubranili in zavarovali svoja ozemlja in mesta, so Benečani leta 840 sklenili pogodbo (Pactum Lotharii) z italski kraljem Lotarjem, za skupno obrambo pred “sovražnimi slovanskimi rodovi”. Ob tem je potrebno povedati, da Benečani niso bili nič boljši od arabskih in hrvaških gusarjev. Ni jim bila dovolj samo trgovina z Istro, od kjer so prevažali v Benetke nujno potreben hrastov in drugi les za temelje mesta v laguni, bel istrski apnenec za zgradbe, olje, vino in druge dobrine. Vse do leta 960 so benečanske zasebne “gusarske” in celo ladje v državni lasti ropale v Istri in lovile sužnje, ki so bili takrat cenjeno trgovsko blago. Po pogodbi Pactum Lotharii, sužnjev niso smeli prodajati na ozemlja, kjer so živela slovanska plemena. Kakorkoli že, so bili tedaj zelo nemirni časi in v tem vzdušju je potrebno razumeti prvo pogodbo med Benetkami in Koprom.
Prva pogodba med Koprom in Benetkami iz leta 932 je ena pomembnejših listin iz koprske zgodovine. Izvirna listina se ni ohranila, a državni arhiv v Benetkah hrani dva prepisa originalnega dokumenta, verjetno iz 14. stoletja, kar raziskovalci sklepajo po slogu pisave. Besedilo pogodbe je napisano na štiri listih pergamenta in razporejeno v stolpcih. Koper s pogodbo, ki je bila sklenjena 14. januarja leta 932 ni postal vazal, ali davčni zavezanec Benečanov, čeprav so Benečani nastopali kot močnejši partner. V času sklepanja pogodbe je dož Peter Candian II pred mesto poslal močno ladijsko floto, verjetno je tudi prišel v mesto, kjer so ga pričakali pomembni meščani, a za to zaenkrat ni nobenih dokazov. To je bila diplomatska, a nevarna poteza Kopra, ki se je, kot druga istrska mesta, v tem času, skušal osamosvojiti. S pogodbo, za katere sklenitev je sicer imel pravico, je dregnil v oblast mejnega grofa Winterija.
Mejni grof je menil, da je s to pogodbo ogrožena njegova in cesarska oblast v Istri, zato je sporočil italskem kralju Hugonu in njegovemu sinu Lotarju II, o sklenjeni pogodbi. Kralj Hugon je v pogodbi videl ogrožanje njegove oblasti v Istri, zato je dal mejnemu grofu Winteriju vsa pooblastila za ukrepanje proti Kopru in Benetkam. Grof je takoj naložil nove davke istrskim mestom in zaplenil vse denarne prispevke, ki so jih mesta plačevala Benetkam. Zaplenil je lastnino beneškega doža, oglejskih patriarhov in škofov v Istri. Zaplenili so tudi nekaj benečanskih galej in celo ubili nekaj Benečanov.
Gospodarska in vojaška moč Benetk je bila v vzponu, zato so uvedli protiukrepe, ki so zamajali moč mejnega grofa. Dož Peter Candian II je ukazal prekinitev vseh trgovskih dejavnosti z Istro, ki je bila brez trgovine z Benečani odrezana prepuščena gospodarskemu nazadovanju. Prebivalstvo Istre se je upiralo in javno kazalo nezadovoljstvo. Oblast mejnega grofa Winterija je bila ogrožena, zato je prosil patriarha Marina iz Gradeža za posredovanje. Že leto kasneje, torej 12. marca leta 933, so v Benetkah sklenili sporazum, oziroma “Rialtski mir”, ob prisotnosti 16 predstavnikov istrskih mest, dveh škofov in grofa Winterija. Mejni grof se je v sporazumu zavezal, da bo vrnil vse posesti, kolone in privilegije v Istri; Benetkam, škofom in gradeškemu patriarhu Marinu. Zavezal se je, da bodo istrska mesta Benetkam plačala vse dolgove. Mesto Koper, oziroma locoposit Audebert in meščani so ponovno podpisali, oziroma potrdili pogodbo iz leta 932. S pogodbo leta 933 so si Benečani zagotovili prosto trgovino, svoje posesti in privilegije v Istri, kar je bil temelj in začetek Benečanske dominacije in okupacije Istre.
Vir: Salvator Žitko – Pričevanja o slovenskem zgodovinopisju Istre.
Fotoalbum
Boris Umer