O Pretorski palači, ki je skupaj z rumenim soncem na modri podlagi simbol mesta, smo že večkrat pisali, a vedno je še kaj za povedati, kar večina ne ve. Najlepši trg v Kopru, je bil vedno, od kar je mesto na otoku postalo pomembno, središče, oziroma sedež oblasti, vojaške, verske in civilne. Pretorska palača je med drugim edinstven kulturni spomenik, saj takšna je le v Kopru in le občinska palača v Portogruaru ji je nekoliko podobna.

pretorska palača
Pretorska palača Rudolf Bernt Avstrijski slikar 1844-1914 slika leto 1889

Pretorska palača ni bila načrtovana, tako kot danes izgleda, temveč je nastajala več stoletij. Vsak kapitan, župan in kasneje pod Benetkami, ki so združile vojaško in civilno oblast v eni osebi, ki so jo imenovali podesta, je kaj dogradil. Vsak pač ene del, kolikor so mu dopuščale bolj šibke finance. Ne smemo pozabiti, da so jo porušili Benečani ob koprskem uporu, ko so porušili tudi večji del obzidja. Koprčani so se namreč najbolj zagrizeno upirali Benečanom prav na trgu okoli Pretorske palače in v njej (leta 1348). Skoraj do tal so jo porušili ob napadu Genovežanov na mesto Koper leta 1380. Današnjo podobo je dobila šele v drugem delu 15. stoletja.

Pravzaprav je sta bili tam, kjer je danes Pretorska palača 2 stavbi, oziroma palači, ki ju je delil začetek Čevljarske ulice, oziroma Kalegarije (Calegaria). Stavbi med seboj nista bili povezani. Leva palača je bila sedež patriarhovega kapitana. V dokumentu iz leta 1254 piše, da se je pod portikom kapitanove palače sprejemalo sodbe, o čemer poroča tudi A. Alisi. Kapitanova palača je imela visok stolp, katerega ostanki so vidni na 3. sliki. Kapitanova palača je bila starejša, saj je patriarh začel imenovati župane šele leta 1238. Desna županova palača se je imenovala Arrengo, imela je tudi večjo dvorano za zasedanja. Po napadu Genovežanov, ko so bili palači, kot sedež mestne oblasti porušeni in je bilo potrebno sezidati nova poslopja, so se odločili, da združijo obe stavbi v eno palačo.

pretorska palača
Pretorska palača pred letom 1664.

Leta 1385 so okupatorji mesta Benečani odločili, da združijo funkciji kapitana in župana v eni osebi, zato 2 ločeni palači nista bili več potrebni. Z zidanjem nove palače so pričeli leta 1386, a so dela potekala zelo počasi in so s presledki trajala vse do leta 1452. Stolp, na levi strani nekdanje kapitanove palače so znižali in na desni strani postavili zid v obliki stolpa na levi. A že leta 1484 so obnavljali palačo, ki je bila še brez ometa z vidnimi kamni na fasadi, kot poročajo takratni obiskovalci mesta.

Šele za časa župana Vincenca Bemba so Pretorsko palačo ometali v celoti. Na vrhu na sredino, so postavili rimski kip pesnika, ki so mu pozneje dodali žensko glavo in obeležja boginje Pravice. Ob tej priliki so na na skrajnih vrhovih dveh stolpov postavili zvonova. Zvonjenje samo enega zvona je klicalo občinske svetnike na zasedanja. Če pa sta zvonila oba zvona, je bil to klic na kakšno zborovanje ob prazniku, ali pa je zvonjenje obeh opozarjalo na nevarnost.

Foto album


Gallery Wordpress

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja