Tu mislim na cerkvene, politične, gospodarske in športne. Do odhoda Italijanov je bilo najbrž kar pestro po koprskih ulicah. Imeli so procesije za vsak večji verski praznik, ki so se vile po mestnih ulicah in do Semedele, katerim so se po osvoboditvi pridružile politične manifestacije v podporo novi oblasti. Potem so bile demonstracije v podporo Slovencev v Trstu, ki so kljub zavezniškim oblastem imeli velike težave zaradi tamkajšnjih fašistov. Bile so tudi demonstracije za večje pravice žensk in njihovo vključevanje v delavsko upravljanje.
Ko so se po letu 48/49 politične razmere malo umirile je prišlo do osredotočenja na gospodarstvo. Bile so vsakoletne razstave o dosežkih lokalnega gospodarstva katere so bile pospremljene z uličnimi mimohodi. Na prvi sliki vidimo zanimiv prikaz razlike med socializmom in kapitalizmom, na drugi pa delavce gradbenega podjetja EDILIT, ki je takrat gradilo večino objektov na koprskem, s svojimi transparenti in slogani.
V letih 1953 in 54 se je politična situacija, posebno glede statusa STO ponovno zaostrila in bili sta dve burni leti z mnogimi demonstracijami do končne odločitve o pripojitvi zone B Jugoslaviji. Takrat, v oktobru 1954, glavni trg, poimenovan trg Revolucije, ni zadostoval za vso množico, kar je razvidno iz prve slike. Kasneje so se politične manifestacije poslovile in v glavnem je bil poudarek na športnih mimohodih telovadcev, jadralcev, šolarjev, mnogokrat s prisotnostjo mornarice ali kopenske vojske.
S temi manifestacijami bom moral končat ker je tega že preveč, ampak tako je bilo, kaj čmo. Za zaključek slika iz leta 1966 – mimohod maturantov Ekonomske šole in proslava dneva mladosti v začetku osemdesetih.
Stanko Ivančič