Pogled predela mesta, kjer je bilo pred 54 leti kar živahno. Na desni je videti šolo Janka Premrla Vojka, pred katero je bilo cel dan veliko šolarjev in šolark, saj smo takrat, zaradi prostorske stiske, imeli dvoizmenski pouk, eni zjutraj drugi popoldan. Na sredini fotografije je velika dolga stavba glavne pošte, kamor je po opravkih prihajalo veliko občanov. V tistih časih, ko je bilo telefoniranje še kar drago, so imeli v pošti celo vrsto telefonskih kabin, od kjer smo telefonirali v tujino, ker je bilo tako ceneje, a tudi telefona ni imel vsak doma. Mobilnih telefonov, ki so danes postali majhni zmogljivi računalniki, ni bilo še na vidiku. Med šolo JPV in glavno pošto, je stolpič, kjer je stanovala profesorica angleščine Ljubočka in tudi moj takratni sošolec priimkom Ponomarenko, ki smo mu pravili Rus.

koper 1968
Fotografija iz leta 1968 je iz knjige Koper, Izola, Piran, avtor Stane Bernik.


V tem delu mesta ni več nobene gneče, pred nekdanjo pošto ni več vrste, pred šolo in ob šoli, ni več vrveža šolarjev, ki igrajo čikliste in ščinke. Tudi šolark ne, ki so skakale čez nekakšno elastično vrvico in po nekakšnih kvadratnih oblikah narisanih s kredo na tla. Glavno pošto so preselili v nove prostore na obrobje mesta, kamor so se tudi občani preusmerili v trgovske centre. Šolo JPV so porušili že pod vladavino župana Borisa Popoviča. Selitev poštnih storitev in šole na obrobje, je preizkušen recept za izpraznitev ulic in trgov mestnega jedra. Množice mladih in starejših so preusmerili na obrobje mesta.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja